Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Dal (76-100)



  1.      fevdálec  -lca m () v fevdalizmu pripadnik vladajočega razreda: denarno gospodarstvo je bilo za marsikaterega fevdalca usodno; priseljevanje tujih fevdalcev
  2.      fevdálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na fevdalce ali fevdalizem: fevdalni red; fevdalna doba; fevdalna družbena ureditev / fevdalni odnosi, privilegiji; fevdalne dajatve; fevdalna razkosanost dežele; fevdalno plemstvo / fevdalna družba, država ◊ zgod. fevdalni gospod do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki
  3.      fevdalizácija  -e ž (á) uvajanje, uveljavljanje fevdalizma: fevdalizacija Evrope; posledice fevdalizacije
  4.      fevdalízem  -zma m () gospodarsko-družbena ureditev pred kapitalizmom, v kateri je zemlja v lasti zemljiških gospodov, obdelujejo pa jo podložni kmetje: boj proti ostankom fevdalizma; prehod iz fevdalizma v kapitalizem / razvoj mest v fevdalizmu
  5.      fevdálka  -e ž () ženska oblika od fevdalec: fevdalka s številnimi gradovi
  6.      fevdálnost  -i ž () značilnost fevdalnega: fevdalnost srednjega veka
  7.      fevdálstvo  -a s () 1. v fevdalizmu družbeni sloj pripadnikov vladajočega razreda: gospodarski spopad med fevdalstvom in meščanstvom 2. redko fevdalizem: fevdalstvo je začelo zgubljati svoj družbeni smisel
  8.      gizdalín  -a m () ekspr. moški, ki se pretirano skrbno oblači in domišljavo vede: mlad mestni gizdalin; pariški gizdalini; obnaša se kot pravi gizdalin
  9.      gizdalínček  -čka m () slabš. manjšalnica od gizdalin: mladi, polizani gizdalinčki
  10.      gizdalíniti  -im nedov.) ekspr., redko gizdalinsko se oblačiti, vesti: gizdalinili so v svojih z zlatom pošitih uniformah
  11.      gizdalínka  -e ž () ženska oblika od gizdalin
  12.      gizdalínski  -a -o prid. () nanašajoč se na gizdaline: nosil je tesno gizdalinsko obleko; gizdalinsko vedenje / gizdalinski častniki gizdalínsko prisl.: gizdalinsko oblečen fant
  13.      gizdalínstvo  -a s () ekspr. lastnost, značilnost gizdalinskega človeka: težko prenašam njegovo gizdalinstvo / gizdalinstvo v oblačenju
  14.      gledálčev  -a -o [č] () svojilni pridevnik od gledalec: vzbuditi gledalčevo pozornost
  15.      gledálec  -lca [c] m () kdor gleda, navadno kot udeleženec različnih predstav, prireditev: informirati televizijske gledalce o kulturnih dogodkih; impresioniran gledalec; gledalci gledaliških predstav; hitro se je zbrala množica gledalcev; nogometni tekmi je prisostvovalo veliko gledalcev / v vljudnostnem nagovoru spoštovane gledalke in gledalci / ekspr. pri akciji sem bil samo gledalec nisem se je aktivno udeležil
  16.      gledalíšče  -a s (í) 1. umetniška ustanova, ki se ukvarja z izvajanjem odrskih, zlasti dramskih del: igrati v gledališču; delo ljudskih gledališč; festival gledališč; repertoar gledališča; lektor pri gledališču in filmu; masker v gledališču / lutkovno, marionetno gledališče; mladinsko gledališče; narodno in pokrajinsko gledališče; operno gledališče; potujoče gledališče / pog. dela pri gledališču // poslopje, prostor te ustanove: balkon, galerija v gledališču / popolnoma zasedeno gledališče / letno gledališče 2. dramska umetniška dejavnost: uprizarjati dela antičnega, sodobnega gledališča / avtorji absurdnega, eksperimentalnega gledališča ♦ gled., lit. epsko gledališče idejna dramatika, ki z epsko-meditativnimi vrinki razbija klasično enotnost dejanja // pog. dramska predstava: po gledališču so se zbrali v kavarni; obiskovalec gledališča / pog. gledališče je vsak večer razprodano vstopnice za predstavo
  17.      gledalíščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na poslopje, prostor gledališča: gledališčni prostor; gledališčna akustika; gledališčna dvorana; star. gledališčna predstava gledališka
  18.      gledalíščnik  -a m () kdor se aktivno ukvarja z gledališko umetnostjo, zlasti igralec, režiser: za izvedbo drame so bili gledališčniki nagrajeni; gostovanje gledališčnikov; uspeh slovenskih gledališčnikov
  19.      gledalíški  -a -o prid. () nanašajoč se na gledališče: a) gledališki igralec; gledališka publika / gledališki abonma; gledališka predstava, vaja; gledališka sezona / širiti gledališko kulturo; živi samo za gledališko umetnost; uprizarjanje starejših gledaliških del / gledališki kritik, režiser / gledališka družina / gledališki list periodično strokovno glasilo gledališča, ki je vsebinsko vezano zlasti na uprizarjana dela b) gledališki oder; gledališka dvorana / publ. gledališka hiša gledališče / ekspr. njena želja je nastopati na gledaliških deskah na gledališkem odru, v gledališču
  20.      gledálka  -e [k] ž () ženska oblika od gledalec: marsikatera gledalka je med predstavo jokala
  21.      gledálstvo  -a [s] s () gledalci: med gledalstvom je bilo veliko študentov
  22.      glodálo  -a s (á) obrt. rezilo na gravirnih in kopirnih strojih
  23.      gobezdálo  -a s (á) pog., slabš. kdor (rad) veliko, predrzno govori: bil je vetrnjak in gobezdalo // nizko usta: razčesnil ti bom gobezdalo, da te bo minilo govoriti o naši hiši ∙ nizko zapri že enkrat svoje gobezdalo nehaj govoriti, molči
  24.      godálec  -lca [tudi c] m () kdor igra na godalo: neenotna igra godalcev
  25.      godálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na godalo: godalni orkester / godalni instrument godalomuz. godalni kvartet ansambel, sestavljen iz dveh violin, viole in violončela; skladba za tak ansambel; godalni stavek glasbeni stavek za godala

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA