Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Dal (689-713)


  1.      domačíja  -e ž (ȋ) 1. hiša z gospodarskimi poslopji in zemljiščem: njegova domačija leži na sončni rebri; oče mu je zapustil domačijo brez dolga / prevzel je domačijo postal njen gospodar // star. domača hiša, dom: hodil je okrog domačije in gledal v razsvetljena okna 2. vznes. domovina: vrnili so se v domačijo; svobodna domačija ♪
  2.      domačíjica  -e ž (ȋ) manjšalnica od domačija: domačijica je bila premajhna, da bi vse preživljala / ekspr. take domačijice ni daleč naokoli ♪
  3.      dómec  -mca m (ọ̑) zgod., v fevdalizmu nepodložno zemljišče s hišo, zlasti v mestu: kupiti domec na javni dražbi ♪
  4.      domèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. razdalja, ki se doseže pri streljanju ali metanju: rakete z dolgim dometom; domet topov je bil prekratek; top z dometom osem tisoč metrov // razdalja, do katere kaj deluje, učinkuje: novi radijski oddajniki so občutno povečali domet radijskih postaj 2. oddaljenost, v kateri se da kaj doseči z izstrelkom ali vrženim predmetom: ušel je iz dometa strojničnega ognja; psi so se pripodili na domet kamna; biti v dometu topov 3. publ. dosežek, uspeh: novi film je režiserjev najvišji domet ♪
  5.      dómina  -e ž (ọ̑) nav. mn. ploščica, ki ima na eni strani dve polji s pikami: postavljati, razmetavati domine; padali so drug za drugim kot domine ∙ nizko izbil ti bom tiste tvoje domine zobe // igra s takimi ploščicami: igrati domino; povabil me je na partijo domine ♪
  6.      domínij  -a m (í) politična in gospodarska oblast, gospostvo: evropske države izgubljajo svoj dominij v Afriki ♦ zgod. osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota; zemljiško gospostvo ♪
  7.      dominikálen  -lna -o prid. (ȃ) zgod. ki je v neposredni posesti fevdalca: dominikalno posestvo / dominikalna zemlja zemlja, za katere obdelovanje skrbi fevdalec sam ♪
  8.      domobránstvo  -a s (ȃ) 1. protirevolucionarna vojaška organizacija v Sloveniji med narodnoosvobodilnim bojem od kapitulacije Italije naprej: formiranje domobranstva // redna vojska v Nezavisni državi Hrvatski: razpad domobranstva ob koncu vojne 2. zgod. deli vojske v Avstro-Ogrski, ki niso spadali pod skupno vojno ministrstvo ♪
  9.      domotóžje  -a s (ọ̑) hrepenenje po domu, domovini: v tujini ga je mučilo, razjedalo domotožje / fant ima domotožje toži se mu po domu, po domačih / prevzelo ga je domotožje po domačih hribih ♪
  10.      domóv  stil. domú prisl. (ọ̄; ū) v domačo hišo, v svoje stanovanje: iti, nesti, odpraviti se domov; spraviti pšenico domov; pisati domov ženi; domov gredé; na poti domov / domov k bratu; elipt.: mudi se mi domov; ne najde domov; domov bi rada; ti ne znaš nikdar domov; otroci silijo domov ∙ pastir žene živino domov v domači hlev; domov ima kake četrt ure do doma; v službi ima toliko dela, da ga jemlje tudi domov da dela za službo tudi doma; ekspr. za hip je pogledal, skočil domov za malo časa se je ustavil doma; žarg., igr. spraviti vse kralje domov dobiti, vzeti vse kralje // v domači kraj, v domačo deželo: izseljenci se vračajo domov ♪
  11.      donácija  -e ž (á) v fevdalizmu podelitev zemljišča za vojaške, politične ali uradniške zasluge ♪
  12.      donebésen  -sna -o prid. (ẹ̑) ekspr. visok, kot bi segal do nebes: iz hiše so švignili pošastni donebesni plameni; v mestu so same visoke hiše in donebesni stolpi; donebesno gorovje // zelo glasen: slišati je bilo donebesne krike; donebesno vpitje / zavladalo je donebesno veselje zelo veliko ♪
  13.      dopadajênje  -a s (é) zastar. zadovoljstvo, ponos: gledal ga je z vidnim dopadajenjem ∙ zastar. imeti dopadajenje nad kom biti zadovoljen, vesel, da je tak ♪
  14.      dopádati  -am tudi dopádati se -am se nedov. (ā ȃ) zastar., z dajalnikom biti všeč, ugajati: pri vas mi dopada; igra mu je dopadala ♪
  15.      dopadênje  -a s (é) star. zadovoljstvo, ponos: mati je z dopadenjem gledala na svojega sina; očitno dopadenje / občinstvo ga je sprejelo z dopadenjem z navdušenjem, odobravanjem ∙ star. imeti dopadenje nad kom biti zadovoljen, vesel, da je tak ♪
  16.      dopadljív  -a -o prid. (ȋ í) star. 1. ki izraža zadovoljstvo, ponos: gledal je nanjo z dopadljivim pogledom 2. ki ugaja: povest je primer na vse strani dopadljive literature dopadljívo prisl.: dopadljivo je opazovala hčer ♪
  17.      doplésati  in doplesáti -pléšem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. končati plesanje: ko je doplesala, so ji vsi ploskali; doplesati ples; komaj je doplesala do konca 2. s plesanjem priti kam: doplesala sta do mize; pren. daleč smo doplesali ♪
  18.      dopolnjeválec  -lca [u̯n-u̯c] m (ȃ) kdor kaj dopolnjuje: bil je nadaljevalec in dopolnjevalec naše gledališke tradicije ♦ trg. uslužbenec v samopostrežni trgovini, ki prinaša blago na prodajne police ♪
  19.      dopovéden  -dna -o prid. (ẹ̑) redko razumljiv, jasen: povedal jim bo to v dopovednem jeziku / njene besede so bile zelo dopovedne prepričevalne ♪
  20.      dopovedovánje  -a s (ȃ) glagolnik od dopovedovati: iz gostilne je bilo slišati dopovedovanje in prerekanje / kljub našemu dopovedovanju je šel dalje ♪
  21.      doprávdati se  -am se dov. (ȃ) knjiž. končati pravdanje: zate smo se že dopravdali ♪
  22.      dopústnik  -a m (ȗ) kdor ima dopust: pregledal je seznam dopustnikov / dopustniki so se vračali v vojašnico / dopustniki in izletniki; letos je bilo na Jadranu veliko dopustnikov ♪
  23.      doséči  -séžem dov., dosézi dosézite; doségel doségla; nam. doséč in dosèč (ẹ́) 1. z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: copate so bile tako daleč pod posteljo, da jih je komaj dosegel; ne dosežem dna; otrok komaj doseže do kljuke; ne morem doseči na omaro; daj mi palico, ne dosežem z roko / vrv je prekratka, da bi dosegla do dna segla; pren. s pogledom doseči kaj; hiše z očesom ni mogel doseči 2. zvečati se do določene mere, navadno v višino: reka je dosegla kritično točko; drevo je doseglo pet metrov; v tistem času je dosegel imperij največji obseg / industrija je dosegla stopnjo, ko brez modernizacije ne bo mogla povečati storilnosti; razposajenost je dosegla vrhunec 3. s premikanjem priti kam, do česa: dekle je v hrbtnem plavanju doseglo nasprotni breg; kmalu so dosegli gozd in se skrili v njem / vlak je dosegel prve mestne hiše / zasledovalci ga bodo kmalu dosegli dohiteli in ujeli; pren. njegov glas me ni dosegel 4. s prizadevanjem, dejavnostjo priti do česa: doseči zaželeni cilj, svoj namen; dosegel je doktorski naslov; doseči visoko izobrazbo; na tekmovanju so dosegli drugo mesto; z vztrajnostjo se vse doseže; če bi bili enotni, bi lahko kaj dosegli; dosegel je, da so ga sprejeli na delo / kakšen učinek je dosegel s tem / doseči veliko hitrost // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dovršitev dejanja, ki ga določa samostalnik: doseči napredek, porast, priznanje, sporazum, uspeh; doseči soglasje z dogovorom; doseči zmago zmagati / doseči gol dati gol // priti do česa, dočakati, doživeti: dosegel je izredno čast; doseči umetniški višek, vrhunec slave / doseči visoko starost 5. v celoti opraviti, izpolniti: upamo, da bomo predvideni izvoz dosegli; doseči normo ● publ. listi dosežejo velikost dlani zrastejo do velikosti dlani; pogorje doseže višino dva tisoč metrov je visoko do dva tisoč metrov; v znanju ga ni nihče dosegel mu ni bil enak; z dobroto pri njem vse dosežeš če si z njim dober, naredi vse, kar želiš ◊ šport. dosegel je dober, rekorden čas rezultat pri hitrostnem športu; doseči pravico za vstop v finale doséžen -a -o: cilj je dosežen; dohodki, doseženi v lanskem letu; doseženi rezultati; razveljaviti doseženi sporazum; vesel je doseženega uspeha ♪
  24.      dosèg  -éga m (ȅ ẹ́) 1. oddaljenost, v kateri se da z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: žival se mu je približala na doseg; knjiga je na dosegu / ekspr. zdi se mu, da je dolina na dosegu roke zelo blizu // oddaljenost, v katero sega delovanje česa: oddahnili so se, ko so začutili, da so iz dosega strelov; priti v doseg sovražnika; biti v dosegu strojnic / domišljija se izmakne dosegu razuma 2. razdalja, do katere kaj deluje, učinkuje: povečati doseg radijskega oddajnika; doseg radarja, svetilnika / doseg balističnih raket domet // aer. največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka: letalo z dosegom pet tisoč kilometrov 3. dosežek, uspeh: prejel je nagrado za dosege v režiji / doseg idealov doseganje, dosega ♪
  25.      doséžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) redko dosegljiv: električna stikala so v dosežni razdalji / sreča je težko dosežna ♪

   564 589 614 639 664 689 714 739 764 789  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA