Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Dal (2.614-2.638)


  1.      ogrozíti  -ím dov., ogrózil (ȋ í) povzročiti stanje, ki je nevarno, neugodno za koga: epidemija je ogrozila predvsem otroke / vse to je ogrozilo njegovo delo; ogroziti obstoj gledališča / publ. ogroziti mir na svetu // publ. povzročiti pri tekmi, tekmovanju položaj, ki je za koga slab, neugoden: ogroziti vodstvo gostujočega moštva / napadalec je ogrozil nasprotnikova vrata ogróžen -a -o tudi ogrožèn -êna -o: socialno in zdravstveno ogroženi otroci; ogroženo področje ♪
  2.      ogróžati  -am nedov. (ọ́) povzročati stanje, ki je nevarno, neugodno za koga: vozniki večkrat ogrožajo pešce; narasla reka ogroža vas / s svojo boleznijo ogroža vse okolje / ogrožati mir, varnost, zdravje // publ. povzročati pri tekmi, tekmovanju položaj, ki je za koga slab, neugoden: ogrožati vodilno mesto gostujočega moštva / napadalec ogroža nasprotnikova vrata ogrožajóč -a -e: delal je, ne ogrožajoč nikogar ogróžan -a -o: življenje v tistih krajih je ogrožano ogroženo ♪
  3.      ohraníti  in ohrániti -im dov. (ȋ á ā) 1. narediti, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohraniti predmete nepoškodovane; ohraniti sadje čez zimo / ohraniti sadju vitamine; taki izdelki se ohranijo samo v suhem prostoru 2. narediti, da kaj ne preneha biti, obstajati: njegovo zadnje pismo so ohranili / ohraniti mir, prijateljstvo med narodi / ohraniti stare šege 3. narediti, da kaj ostane nespremenjeno; obdržati: ohraniti prvotni vrstni red // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo narediti, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohraniti koga pri dobri volji; ekspr. ohraniti gledališče pri življenju / delo ga je ohranilo zdravega // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti naravno barvo in okus; kljub ponižanjem je ohranil čast; dobroto je ohranila vse življenje; ohraniti vitkost 4. z oslabljenim pomenom izraža, da odnos osebka, kot ga določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti spomin na ta dogodek; ohraniti spoštovanje do matere / do njega je ohranila ljubezenska čustva / ohraniti (komu) zvestobo ostati (mu) zvest 5. star. obvarovati: otroka je znala ohraniti pred vsemi nevarnostmi / posestva zaradi dolgov ni mogel ohraniti rešiti propada ● knjiž. poskušal je ohraniti glavo nad vodo obdržati; ekspr. ohranil je mirno kri, mirne živce ni se razburil, ni se vznemiril; znal je ohraniti naklonjenost občinstva biti tak, delati tako, da mu je bilo občinstvo še naklonjeno; ekspr. svoje nasvete kar zase ohrani nočem tvojih nasvetov; ohrani zase, kar sem ti povedal ne povej, ne zaupaj drugemu; ekspr. ohraniti v spominu zapomniti si; v osmrtnicah ohranili ga bomo v lepem spominu ohraníti se in ohrániti se s prislovnim določilom izraža začetek, izvor česa še obstoječega: vaza se je ohranila iz antike / te navade so se ohranile še iz nekdanjih časov ohránjen -a -o: dobro ohranjena jabolka; njegova pisma so ohranjena; besedilo je ohranjeno samo v rokopisu ∙ ekspr. kljub starosti je še dobro ohranjena ni videti stara; je zdrava ♪
  4.      ohránjati  -am nedov. (á) 1. delati, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohranjati knjige nepoškodovane 2. delati, da kaj ne preneha biti, obstajati: ohranjati prijateljstvo; ohranjati v družini domače razpoloženje / naprava ohranja čist zrak 3. delati, da kaj ostane nespremenjeno: ohranjati prvotni vrstni red // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo delati, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohranjati koga pri zavesti / delo ga ohranja krepkega // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: znal je ohranjati eleganco / ohranjati videz sreče ● knjiž. tudi v tujini ji je ohranjal zvestobo ji je bil zvest ♪
  5.      ojíce  ojíc ž mn. (í ȋ) nar. vzhodno drog za podaljšanje ojesa: na voz je vrgel še ojice ♪
  6.      ôkel  ôkla in ókel ókla m (ó; ọ́) močno podaljšan sekalec v zgornji čeljusti slona: zlomljen okel / prodajati okle // knjiž. čekan: močni merjaščevi okli ♪
  7.      oklèp  -épa m (ȅ ẹ́) 1. nekdaj kovinska vojaška obleka, gibljiva na sklepih: nadeti si oklep; težek bojni oklep; oklep srednjeveškega viteza; oklep z vizirjem / razstava orožja in oklepov / prsni oklep brez rokavov 2. trden zunanji zaščitni del a) vojaškega vozila: tanki z debelim oklepom; neprebojni oklep ladje b) s prilastkom kakega predmeta: oklep blagajne; kovinski oklep ročne bombe; močen oklep filmske kamere / kamnit oklep vodnjaka 3. zunanje ogrodje nekaterih živali: rakov oklep; oklep želve / žival se je obdala z oklepom 4. navadno s prilastkom kar kaj močno prijema, stiska: mavčni oklep; tesen usnjen oklep; počutim se lahkega, kot bi padel oklep z mene // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: živeti v oklepu gotovosti; obdal se je z oklepom molka in potrpežljivosti ◊ bot. alpska rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih, Androsace ♪
  8.      oklícati  oklíčem dov., oklícala in oklicála (í ȋ) 1. razglasiti: oklicati republiko / oklicali so ga za vladarja / oklical je po vsej deželi, da bo dal zmagovalcu lepo nagrado 2. nekdaj javno prebrati, navadno mestne, občinske uredbe: birič je oklical, da bo odprta grajska kašča; oklicati pri cerkvi 3. pri cerkveni poroki prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga: v nedeljo so ju prvič oklicali / oklicati enkrat za trikrat prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga eno nedeljo namesto tri oklícan -a -o: prodaja posestva je že oklicana; v nedeljo bosta oklicana ♪
  9.      ôkno  -a s, mn. tudi ókna (ó) 1. odprtina v steni stavbe, prevoznega sredstva, narejena zaradi svetlobe, zračenja: soba ima tri okna; narediti okno v steni; zabiti okno z deskami; zazidati okno; postaviti cvetlice na okno; gledati, nagniti se, skočiti skozi okno; metati stvari skozi okno; sloneti, stati na oknu; videl sem ga na, ob oknu; spati pri odprtem, zaprtem oknu; majhno kletno, stopniščno, strešno okno; nizko, okroglo okno; široka, velika okna dnevne sobe; visoko obokano okno; zatemnjeno okno; hiša brez oken na severni strani; nadzidek nad oknom; sedeti na klopi pod oknom / okna (gledajo, so obrnjena) na cesto, na dvorišče / križno okno s križi; mrežno okno z mrežo; podestno okno nad podestom // okvir s steklom, prozornejšim materialom, prirejen za takšno odprtino: umiti okno; vzidati okno; skrbno zagrniti okno; zakitati okno; postaviti rože med okna; potrkati na okno; razbijati po oknih; kupiti nova okna; čipkaste zavese na oknih / okna se bleščijo v soncu; sončni žarki odsevajo v oknih / poslikana okna / okno je celo, počeno, razbito okenska šipa / čistilec oken / dvojno okno ki je zastekljeno z dvema šipama; dvokrilno okno ki ima dve krili; razbiti izložbeno okno; notranje okno del dvojnega okna, ki je na notranji strani okenske odprtine; zunanje okno del dvojnega okna, ki je na zunanji strani okenske odprtine 2. nav. ekspr., s prilastkom odprtina: okno rova; okno podzemne votline 3. odprtina v pregradi, (večjem) oknu zaradi poslovanja s strankami; okence: preriniti se do okna / blagajniško okno 4. ekspr. odprt, svoboden prostor, ki omogoča različno delovanje, vplivanje: hoteli so imeti okno na Jadran; to področje je predstavljalo okno v svet / odpiranje oken proti vzhodu 5. etn. del kozolca med dvema stebroma: založiti okna s snopjem ● žarg., šol. imeti okno prosto uro sredi pouka; knjiž. na okno trka dan, večer dani se, večeri se; nar. dolgo je hodil k njej pod okno vasovat; ekspr. ne mečite denarja skozi okno ne dajajte, izdajajte denarja za kaj nekoristnega, nevrednega, nesmiselnega; ekspr. vsi so na oknih veliko ljudi gleda na cesto, iz prostora ◊ arhit. bazilikalno okno; francosko okno do tal segajoče okno z ograjo na zunanji strani; ležeče okno ki je širše kot višje; slepo ali lažno okno ki je narejeno le zaradi zunanje podobe stavbe in ne služi svojemu namenu; niša v fasadi, ki ponazoruje okno; grad. cvetlično okno s prostorom, prirejenim za gojitev cvetlic; obrt. montažno okno dokončno izdelano okno, ki se pritrdi v okensko odprtino; odklopno okno enokrilno okno z nasadili na zgornji ali spodnji prečki; sklopljeno okno dvojno okno, katerega krilna okvira se stikata; um. gotsko okno ozko, visoko okno, zgoraj koničasto podaljšano, navadno s poslikanim steklom ♪
  10.      okó  očésa s, v pomenu parni organ vida mn. očí ž (ọ̑ ẹ̑) 1. čutilo za vid: primerjati človeško oko z očmi žuželk; oko in uho / oči ga bolijo; brisati si, drgniti, meti si oči; z roko si zasloniti oči pred svetlobo; zavezati komu oči; iz oči tečejo solze; potegniti si klobuk čez oči; škiliti na levo oko; zamižati na eno oko; gledati koga v oči; smet mu je padla v oko; po nesreči ga je sunil v oko; pomežikniti z desnim očesom; izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne, solzne oči; ekspr. krvave oči / črne, sive oči s črno, sivo šarenico; ekspr. imeti mačje oči zelenkaste, podolgovate / negovati okolico oči; nebo je bilo jasno kot ribje oko; pazila je nanj kot na punčico, zenico svojega očesa zelo / solze so ji prišle, stopile v oči začela je jokati; imeti solze v očeh jokati; s solzami v očeh ga je prosila jokajoč / ličiti si oči / na očeh, po očeh se mu vidi, da je bolan / kapljice za oči; pren., ekspr. noč z bleščečimi očmi; lokomotiva z velikimi očmi // to čutilo glede na svojo sposobnost: oči so mu oslabele; slep na eno oko; publ. v vojni je izgubil obe očesi je oslepel na obe očesi; ekspr.: imeti mačje oči dobro videti v temi; mrtve, ugasle oči / daljnovidne, kratkovidne oči // nav. ekspr., z glagolom izraža dejavnost tega čutila, kot jo določa glagol: čutil je njene oči na sebi / njihove oči so počivale na domači hiši dalj časa so jo gledali; oči so ji uhajale proti oknu pogledovala je proti oknu; njegovo oko se je ustavilo na njej začel jo je gledati; sodnikove oči so se zapičile vanj preiskujoče, ostro ga je pogledal, gledal; star. danes ni imel očesa zanjo je ni pogledal, ni čutil potrebe po njeni družbi; ni mogel ločiti, odmakniti, odtrgati, odvrniti oči od nje neprestano jo je gledal; šele ko je zaprl vrata, je dvignila oči k njemu ga je pogledala; pasti oči na avtomobilu dalj časa ga poželjivo gledati; upreti oči v koga začeti ga gledati; spogledljivo je zavijala oči gledala, pogledovala; bliskala, streljala je z očmi jezno ali živahno pogledovala; ošiniti kaj z očmi nahitro pogledati; prebadati koga z očmi strogo, pozorno ga gledati / z oslabljenim pomenom: pogledati z jeznimi, prijaznimi, žalostnimi očmi jezno, prijazno, žalostno; na stvar gleda s treznimi očmi trezno, z očmi svojega časa kot večina sodobnikov // nav. ekspr. to čutilo glede na izražanje čustev, razpoloženja: oči se kar bliskajo od jeze; oči so se jim smejale; iz oči je sijalo hrepenenje; hladne, ledene oči; preplašene, prijazne, vesele, žalostne, žive oči 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom oseba, zlasti glede na sposobnost opazovanja: marsikatero oko se je na skrivaj ozrlo za njo; skrivali so se radovednim očem radovednim ljudem; bila je prijetna za moške oči za moške; žensko oko to razliko hitro opazi ženska; oko strokovnjaka, umetnika strokovnjak, umetnik / ubili so ga pred materinimi očmi vpričo matere 3. s prilastkom očesu podoben del česa: krompirjeva očesa; oko cepiča; oko pri trti / kurje oko kožna odebelina, zadebelina s poroženelim strženom / na (volovsko) oko ocvrto jajce jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom ● ekspr. oči so bile bolj lačne kot želodec vzel si je več jedi, kot je je mogel pojesti; ekspr. samo oči so lačne ko človek vidi jed, si je zaželi, čeprav ne čuti potrebe po njej; pog., ekspr. vsake oči imajo svojega malarja vsakdo ima drugačna lepotna merila, drugačen okus; pog. oči mu že lezejo skupaj postaja zelo zaspan; ekspr. kamor oči nesejo, sežejo, so sama polja vsenaokrog; ekspr. oči je ne ubogajo več ne vidi več dobro; ekspr. če me oko ne vara če se ne motim; star. mačeha ji ni dala dobrega očesa ni bila dobra z njo; pog. ni mu izmikal oči gledal ga je (naravnost) v oči; ekspr. ni mogel zatisniti očesa zaspati; ekspr. ni mogla verjeti lastnim, svojim očem da je res; imeti oči ekspr. fant je imel oči na pecljih je zelo radovedno gledal; ekspr. imeti oči za kaj sposobnost za opazovanje, proučevanje; ekspr. le kje imaš oči ali nič ne vidiš, čutiš, da tako delaš, ravnaš; ekspr. povsod ima oči vse vidi, opazi; ekspr. od skrbi, žalosti si je izjokala oči zelo je jokala; ekspr. oči bi ji izkopala, izpraskala zelo sem jezna nanjo; pog. močna svetloba mu je jemala oči ga je slepila; ekspr. ušesa in oči si maši pred resnico noče spoznati resnice; ekspr. že dolgo mečejo oči na sosedovo njivo si jo želijo, bi jo radi imeli; ekspr. odpreti oči komu omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; ekspr. s svojo lepoto je vlekla vse oči nase povzročala, da so jo vsi gledali; ekspr. zakrivati si, zapirati, zatiskati si oči pred dejstvi, problemom, resnico ne hoteti jih spoznati, priznati; ekspr. zaprl, zatisnil je svoje trudne oči umrl je; ekspr. ko je umiral, sem mu zatisnil oči pokril oči z vekami; ekspr. pri sinovih pustolovščinah zatisniti obe očesi biti zelo popustljiv; ekspr. drug drugega smo izgubili iz oči se nismo videli; ekspr. ne izpusti ga iz oči neprestano ga gleda, nadzoruje; iz oči v oči ekspr. gledala sta se iz oči v oči stala sta si nasproti; ekspr. pogovoriti se iz oči v oči odkrito, naravnost; izpred oči ekspr. gledala je za njim, dokler ji ni izginil izpred oči z oddaljevanjem postal neviden; ekspr. izgini, poberi se mi izpred oči odidi; nočem te več videti; ekspr. ne izpusti ga izpred oči neprestano ga ima blizu sebe; ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; ekspr. na oko ni napačna po videzu, zunanjosti; ekspr. spanec mu leze na oči postaja zaspan; pomeriti na oko po videzu oceniti velikost česa; pogovarjala se bova na štiri oči brez prič, zaupno; ekspr. na lepe oči posoja denar brez zagotovila, da mu bo kdaj vrnjen; ekspr. spanca ni mogla več priklicati na oči ni mogla več zaspati; na oko so razločevali vse rudnine takoj, ne da bi jih analizirali, proučevali; ekspr. zaradi laži se mu ne upa priti pred oči čuti se krivega, boji se ga; ekspr. razbil je vse, kar mu je prišlo pred oči kar je videl, dosegel; rumena barva bije, bode v oči neprijetno učinkuje; njegovo vedenje bije v oči je zelo opazno; ekspr. gledati smrti v oči biti v smrtni nevarnosti; metati komu pesek v oči prizadevati si prikriti, zamegliti komu resnico; pog. to mi je takoj padlo v oči udarilo; ekspr. dejstvom, resnici pogledati v oči sprejeti, priznati jih take, kot so; ekspr. to mi je takoj udarilo v oči sem takoj opazil, zagledal; ekspr. to je lepo za oko, ni pa praktično na videz; ekspr. to je preveč na očeh vzbuja preveč pozornosti; ekspr. neprestano ga ima na očeh ga opazuje, nadzoruje; ekspr. umiral je vsemu svetu na očeh vsi so ga videli, ko je umiral; ekspr. v mojih očeh si vse izgubil ne cenim, ne spoštujem te več; ekspr. s tem dejanjem je zrasel v njenih očeh ga je bolj cenila, spoštovala; pogovor je potekal med štirimi očmi brez prič, zaupno; bila je črna pod očmi imela je modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; imela je kolobarje pod očmi imela je modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; ekspr. to imejte zmeraj pred očmi upoštevajte pri svojem delovanju; ekspr. ta dogodek mi je neprestano, živo pred očmi mislim nanj; črno se mi dela pred očmi zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi črne lise, ploskve; ekspr. poslušal ga je, z enim očesom pa opazoval ljudi neopazno; hkrati, obenem; ekspr. poslušati z očmi in ušesi zelo pazljivo; preleteti z očmi stavek, rokopis nahitro pogledati, pregledati; nič ni ušlo njenim bistrim, pazljivim očem vse je opazila; zdaj gledam to z drugačnimi, drugimi očmi imam do tega drugačen, drug odnos; gledati kaj z duševnimi, notranjimi očmi intuitivno spoznavati kaj; ekspr. videl sem ga na (svoje) lastne oči, s svojimi lastnimi očmi sam, osebno; pog. mačje oko svetlobni odbojnik (na cestišču); v njenih očeh je slabič po njenem mnenju, mišljenju; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; ekspr. pred izložbo so ga bile same oči zelo jo je gledal; ekspr. ko so prišli iz taborišč, so jih bile same oči bili so zelo suhi, shujšani; ekspr. zagovarjati se pred očmi javnosti pred javnostjo; ekspr. oko postave, javnega reda miličnik, policist; ekspr. jutri bodo oči sveta obrnjene v Beograd ljudje po svetu bodo poslušali novice, poročila od tam; strah ima velike oči če se kdo česa boji, se mu zdi to še hujše, kot je v resnici; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice; več oči več vidi; takrat je veljalo: oko za oko če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje; preg. daleč od oči, daleč od srca; preg. vrana vrani oči ne izkljuje tisti, ki so, navadno v nepoštenih zadevah, enakega mišljenja, prepričanja, drug drugemu ne nasprotujejo, ne škodujejo ◊ agr. oko gosto olistan poganjek; očesa v siru luknje; cepljenje na speče oko cepljenje, pri katerem odžene oko cepiča naslednjo pomlad; cepljenje na živo oko cepljenje, pri katerem odžene oko cepiča še isto leto; meteor. orkansko oko središče orkanskega tropskega ciklona, v katerem nastaneta kratkotrajna razjasnitev in ponehanje vetra; min. mačje oko poldrag kamen zelene barve s svilenim sijajem; tigrovo oko poldrag kamen rjave barve s svilenim sijajem; rad. magično oko priprava na radijskem sprejemniku, ki s širjenjem in oženjem svetlobne pege kaže njegovo uglašenost; teh. oko luknja pri strojnem delu, skozi katero se napelje vrv za dviganje; zool. pikčasto oko preprosto oko nekaterih žuželk z vidnimi čutnicami ob dnu kožne jamice; sestavljeno oko iz več stikajočih se očesc sestavljeno oko členonožcev z mrežasto površino ♪
  11.      okóli  prisl. (ọ̑) 1. izraža položaj v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: okoli stoji vrsta stebrov; okoli se zavrteti / okoli se obrniti, ozreti / ekspr.: okoli in okoli je gosta živa meja; okoli in okoli se zasukati // izraža neurejenost premikanja ali stanja v (širokem) krogu, ki v celoti ali delno obdaja kaj v središču: okoli hoditi, letati / okoli poizvedovati, praviti / daleč okoli / ljudje iz vasi okoli // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja neurejenost premikanja: okoli se klatiti, potepati, potikati / poglejmo, kaj je novega okoli po svetu 2. z izrazom količine izraža približnost: od takrat je minilo okoli deset let; okoli pet stopinj pod ničlo; tehta okoli sto kilogramov; okoli tri metre blaga / dohodke so zvišali za okoli tri odstotke ● pog. teden je hitro okoli hitro mine; pog. ne govori tako okoli povej naravnost; govori o jedru stvari; star. to je bilo takrat, ko sem še bos okoli letal ko sem bil še otrok; ekspr. jaz moram ves dan okoli, če hočem kaj prodati iskati kupce; nižje pog. od slabosti okoli pasti omedleti; pog. koga okoli prinesti ogoljufati, prevarati ♪
  12.      okóli  predl. (ọ̑) z rodilnikom 1. za izražanje položaja v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: zavezati si ruto okoli glave; sedeti okoli mize; oviti si vrv okoli roke; otepati, pogledati okoli sebe; zemlja kroži okoli sonca; okoli vasi so nizki griči / ekspr. okoli in okoli hiše je visoka ograja / naselja okoli Ljubljane; potovanje okoli sveta; ogrlica okoli vratu // nav. ekspr. za izražanje središča ukvarjanja, zanimanja: pogovor se suka okoli poljskih del; razprava se neprenehoma vrti okoli istega vprašanja / publ.: truditi se okoli izboljšanja preskrbe; razburjenje okoli zvišanja cen kruha in mesa; zapleti okoli gradnje cest ob gradnji; glede gradnje; razpravljanje okoli stanarin o stanarinah; spor okoli umika čet zaradi umika; glede umika 2. za izražanje položaja v delu kroga vzdolž koga ali česa: cesta kmalu zavije okoli hriba; veter piha okoli ogla; položiti dekletu roko okoli pasu; okoli rame oprtana torba / tesnoba okoli srca; smehljaj okoli ust / doma je tam nekje okoli Kranja / ekspr. krogle žvižgajo okoli nas 3. z izrazom količine za izražanje približnosti: pride okoli desetih, desete (ure); okoli novega leta; bilo je okoli leta 1900; temperature okoli nič ● pog., ekspr. smukati se okoli deklet veliko in rad se družiti z njimi; prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; pog., ekspr. ženske so si dale opraviti okoli dojenčka so se ukvarjale z njim; ekspr. sukati se okoli koga posvečati komu veliko pozornosti; ekspr. žena ovija moža okoli mezinca, prsta mož stori vse, kar žena želi, hoče; pog. hoditi okoli njega prizadevati si vplivati nanj; prizadevati si dobiti kako korist od njega; ekspr. zmeraj mora imeti koga okoli sebe v bližini; vedno hoče imeti družbo; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi; pog., ekspr. daj mu eno okoli ušes udari ga; ekspr. ljudje so se mu metali okoli vratu objemali so ga; ekspr. letati okoli zdravnikov pogosto iskati njihovo pomoč ♪
  13.      okóliš  tudi okolíš -a m (ọ̑; í) 1. s prilastkom določeno ozemlje kot organizacijska enota za a) dejavnost kake ustanove, organizacije: dostavni poštni okoliš; matični, sodni, šolski okoliš / gradbeni, zazidalni okoliš / mestni okoliš / odkar so zemljo razdelili, spada vse pod poljanski okoliš b) kak dogodek, opravilo: popisni, volilni okoliš c) pridobivanje česa: sadni, semenski okoliš / proizvodni okoliš 2. redko okolica, soseščina: v vsem okolišu ni poznala nobenega človeka; okoliš mesta 3. star., v prislovni rabi, v zvezi brez okolišev brez prikrivanja, naravnost: povedala mu je brez okolišev ● star. izvedeti kaj po okoliših posredno, po ovinkih; redko v njenem okolišu so imeli gospodinjske skrbi za nizke okolju, miljeju ♪
  14.      okrájek  -jka m (ȃ) 1. knjiž., navadno s prilastkom rob, obrobje: okrajek gozda / ovce na okrajku črede so se vznemirile / za okrajki hribov leži mesto / razvleči testo in obrezati debele okrajke // redko rob, konec: nasloniti komolec na okrajek naslonjala / potegniti okrajke plašča k sebi 2. redko nezoran, travnat del med njivami; meja: pustiti voz na okrajku 3. nav. mn., knjiž., redko krajevec, krajec: klobuk s širokimi okrajki // del pokrivala, ki se da zavihati; naušnik: potegniti si okrajke kape na ušesa 4. knjiž., redko obroba, obšitek: nosili so suknje z rdečimi, širokimi okrajki ● star. med kosi kruha v košarici je izbral okrajek krajec; knjiž. obrezal je liste in okrajke pometel obrezke; zastar. napisati opombe na okrajek rob; knjiž. golobi so sedali na okrajke stavbe poličke, nadzidke; redko zabiti odprtino z okrajki krajniki ◊ alp. ozek prečni pomol v steni; anat. končni del dolge cevaste kosti; epifiza ♪
  15.      okràs  -ása m (ȁ á) 1. kar kaj polepša, okrasi: njen najlepši okras so bili lasje; na zvezde so gledali kot na okras nebesnega oboka / redko krila so pri plesu plahutala, okrasi so cingljali okraski, nakit // celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi: okras okrog vrat / okras iz niza listov, v obliki venca / rastlinski okras na listini ornament 2. glagolnik od okrasiti: uporabiti slike za okras prostorov / zanemarjeno pročelje hiši ni v okras ♪
  16.      okŕcati  -am dov. (r̄) 1. večkrat lahno udariti s prsti: okrcal ga je po prstih / okrcati s palico natepsti 2. ekspr. ostro, učinkovito odgovoriti, zavrniti: najprej je vsakemu dal priložnost povedati mnenje, potem ga je pa okrcal; v članku ga je pošteno okrcal // ošteti, ozmerjati: okrcal ga je zaradi malomarnosti; okrcal je vse po vrsti ♪
  17.      okrepčáti  -ám dov. (á ȃ) nav. ekspr. povzročiti, da postane kaj krepkejše, močnejše: juha ga je okrepčala in pogrela; okrepčati se s čajem, s klobaso / spravil ga je k zavesti in ga okrepčal nahranil ∙ zastar. okrepčati telo okrepiti okrepčáti se najesti in napiti se: okrepčati se po dolgi poti; okrepčati se v gostilni okrepčán -a -o: okrepčana in spočita sta se odpravila dalje ♪
  18.      okrepčeválnica  -e ž (ȃ) soba ali manjši gostinski lokal, v katerem se nahitro streže s pijačo, prigrizki in manjšim izborom jedi: iti na malico v okrepčevalnico; okrepčevalnica na avtobusni postaji; gledališče z okrepčevalnico in kadilnico / urediti ob tekmovalni progi okrepčevalnico za tekmovalce okrepčevališče ♪
  19.      okrnína  -e ž (í) knjiž. kar je okrnjeno: gledališče brez vpliva občinstva je okrnina / pri kačah je ohranjena okrnina zadnjih nog zakrneli organ ♪
  20.      okróg  prisl. (ọ̑) 1. izraža položaj v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: miza in okrog postavljeni stoli; okrog se zavrteti; majolika se vrsti okrog kroži / okrog se obračati, ozirati / ekspr.: okrog in okrog je čudovit razgled; obrniti se okrog in okrog // izraža neurejenost premikanja ali stanja v (širokem) krogu, ki v celoti ali delno obdaja kaj v središču: okrog hoditi / novice okrog pripovedovati / daleč okrog // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja neurejenost premikanja: okrog postopati, se potikati, tavati 2. z izrazom količine izraža približnost: okrog pet stopinj pod ničlo; tehtati okrog sto kilogramov; star je okrog šestdeset let; do mesta je okrog uro hoje / dohodke so zvišali za okrog pet odstotkov ● pog. spet je leto okrog je minilo; nižje pog. od slabosti okrog pasti omedleti; nižje pog. davkarijo okrog prinašati goljufati, varati ♪
  21.      okrútnež  -a m (ȗ) ekspr. okruten človek: okrutnež je dal pomoriti dosti ljudi; izdajalec in okrutnež ♪
  22.      okulár  -ja m (ā) fiz. očesu bližja leča ali sistem leč kake optične priprave: okular daljnogleda, mikroskopa; goriščna razdalja okularja ♪
  23.      okvára  -e ž (ȃ) 1. kar nastane pri napravi, stroju, aparatu in onemogoča normalno delovanje: na daljnovodih so nastale okvare; popraviti okvaro; huda, majhna okvara; okvare v motorju / okvare na mostu ∙ žarg. vozilo je v okvari ima okvaro, je pokvarjeno 2. med. stanje, ki ni v skladu z normalnim delovanjem organizma, nastalo zaradi poškodbe, bolezni: nesreča je povzročila okvaro možganov; njegove bolezenske okvare so posledice padca; okvara sluha; okvara zaradi uživanja mamil / roditi se s telesno okvaro napako ♪
  24.      okvír  -a m, v prvem pomenu tudi okvírja (ȋ) 1. priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko ali druge predmete: sneti, vzeti iz okvira; dati, vstaviti v okvir; slike so v bogatih okvirih; baročni okvir zrcala; napraviti okvir za sliko // tej podobno ogrodje, na katero se kaj pritrjuje ali vanj vpenja: okvir harfe; okvir obliča, žage; okviri za očala // kar je po obliki tej podobno: osmrtnica v črnem okviru; kamnit okvir na grobu / okvir sita; okvir okrog znamk rob; v okviru vrat se je prikazala gospodinja v vratni odprtini / vratni okvir (vratni) podboj 2. knjiž. kar kaj obdaja, obkroža: panorama, zajeta v okvir s snegom pokritih koč; obraz v okviru črnih las / vključiti stavbo v pokrajinski okvir v pokrajino; scenski okvir drame scena 3. s prilastkom kar kaj opredeljuje, omejuje: idejni okvir delovanja; zakoni so pravni okvir za družbena gibanja; raziskati socialni okvir življenja na vasi; spoštovati z zakonom določene okvire / z oslabljenim pomenom: to ne sodi v okvir šole; reforme v okviru fevdalne družbe v fevdalni družbi; poskrbeti za kaj v okviru možnosti kolikor je mogoče; delovati v okviru predpisov, zakonov po predpisih, zakonih 4. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža prostorsko omejenost, kot jo določa prilastek: zapirati se v ozke nacionalne okvire; veljavnost predpisov v občinskem, republiškem okviru ● publ. poiskati nove organizacijske okvire oblike; publ. sklepni prizori so padli iz okvira niso bili v skladu s celoto; publ. zadržati cene v pametnih okvirih preprečiti čezmerno zvišanje cen; ekspr. vsakdanjost brez zlatega okvira neolepšana ◊ grad. okenski okvir ki se vzida v okensko odprtino za nameščanje okenskih kril; jur. kazenski okvir najvišja in najnižja v zakonu določena kazen za posamezno kaznivo dejanje; lit. okvir novele, romana del besedila, navadno začetni in končni, ki uvaja, pojasnjuje osrednjo zgodbo; teh. okvir vozila del nekaterih vozil, navadno iz dveh vzdolžnih in več prečnih nosilcev, ki nosi druge dele vozila; tisk. kopirni okvir; um. slepi okvir na katerega se napne platno pri slikanju; voj. okvir priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje ♪
  25.      okvíriti  -im nedov. (ȋ ȋ) 1. dajati, vstavljati v okvir: okviriti sliko, ogledalo 2. knjiž. obdajati, obkrožati: biti odmaknjen od resničnosti, ki okviri življenje 3. knjiž. omejevati, določati: razvoj narodne in politične zavesti okvirita dve pomembni letnici okvírjen -a -o: dolgi okvirjeni oglasi v časopisu; okvirjena slika; časovno ostro okvirjena zgodovinska dogajanja ♪

   2.489 2.514 2.539 2.564 2.589 2.614 2.639 2.664 2.689 2.714  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA