Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

DOS (76-100)


  1.      dostávnica  -e ž (ȃ) adm. listina, ki navaja vsebino pošiljke in jo spremlja od izročitelja do prejemnika; dobavnica: pregledati dostavnico ♦ ptt obrazec za dostavo priporočenih pošiljk, na katerem naslovnik potrdi prejem ♪
  2.      dostavnína  -e ž (ȋ) plačilo za dostavo: plačati dostavnino; dostavnina za časopis, za mleko ♪
  3.      dôsti  prisl. (ó) 1. izraža veliko količino ali mero: do odhoda je še dosti časa; vihar je poškodoval dosti dreves; ta operacija v dosti primerih ni uspela; že zdaj uživajo dosti sadja in zelenjave, pa bi ga morali še več; dosti dela, govori, spi // v nikalnih stavkih izraža majhno mero: matere se ne boji dosti, očeta se bolj; to ga ne bo dosti prizadelo; cesta tukaj ni dosti poškodovana 2. navadno s primernikom izraža visoko stopnjo: zdaj je dosti boljši; ni dosti debelejši od prosenega zrna; dosti grše piše kot prej; z avtomobilom se pride dosti prej / kazen je dosti prehuda 3. izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča: kruha imamo še za tri dni dosti; ni imel dosti moči, da bi vstal; vsega imam dosti, ne potrebujem več / zemlja je dosti namočena za setev; dosti si star, da lahko razumeš / šlo je še dosti gladko // ekspr. izraža mero, ki je ni dovoljeno preseči: dosti je tega čvekanja; dosti je neumnosti, zdaj se prične delo; dosti dolgo ste spali, takoj vstanite / zdaj mi je pa dosti — mir ali pa ven ● ekspr. povsod ga je dosti povsod ga lahko srečaš; pog. njega je res dosti je velik, močen; ekspr. tega ne malo ne dosti ne razumem prav nič; star. ne mara zanj malo in dosti ne prav nič; tu je dosti dela — malo jela; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi ♪
  4.      dôstikrat  prisl. (ó) izraža zadostno število ponovitev: to vem, dostikrat si mi že povedal // velikokrat, večkrat: dostikrat mislim nanj; to pot sem že dostikrat prehodil ♪
  5.      dostojánstven  -a -o prid. (ȃ) ki vzbuja spoštovanje zaradi moralnih kvalitet in zaradi obvladovanja čustev: predsednik je dostojanstven človek; dostojanstven v kretnjah / resen, dostojanstven obraz / njeno vedenje je skoraj dostojanstveno dostojánstveno prisl.: ženin se je držal zelo dostojanstveno; govoriti mirno in dostojanstveno ♪
  6.      dostojánstvenik  -a m (ȃ) kdor ima visok družbeni položaj: sprejema so se udeležili tudi visoki cerkveni dostojanstveniki; vojaški dostojanstvenik; dostojanstveniki in državniki ♪
  7.      dostojánstvenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost dostojanstvenega: mož je poln dostojanstvenosti; cenijo ga zaradi njegove pravičnosti in dostojanstvenosti / dostojanstvenost njenega obraza / sprejel ga je z dostojanstvenostjo visokega uradnika ♪
  8.      dostojánstvo  -a s (ȃ) 1. dostojanstveno vedenje, ravnanje: v vsaki situaciji je znal ohraniti svoje dostojanstvo // čast, ponos: teptati, žaliti človeško dostojanstvo; dostojanstvo osebnosti 2. visok družbeni položaj: odložil je znamenja rektorskega dostojanstva ♪
  9.      dostójen  -jna -o prid., dostójnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki se vede v skladu z moralnimi, družabnimi pravili: dostojen človek; fant je dostojen; bodite dostojni! / dostojna družba; dostojno vedenje 2. nav. ekspr. ki po kvaliteti ustreza zahtevam, potrebam: te informacije lahko dobimo v vsakem kolikor toliko dostojnem priročniku; izvedba dela je bila dostojna / razprava je bila na dostojni višini / nimam dostojne obleke za tako slavnost; dostojno stanovanje // neprav., z rodilnikom vreden: tak sin je dostojen svojega očeta; človeka dostojno življenje dostójno prisl.: dekle se oblači dostojno; dostojno pozdraviti, se vesti ♪
  10.      dostójnež  -a m (ọ̑) ekspr. dostojen človek: delal se je dostojneža ♪
  11.      dostójnost  -i ž (ọ́) 1. dostojno vedenje, ravnanje: od vas zahtevamo dostojnost; to presega vse meje dostojnosti / dostojnost govorjenja 2. zastar. dostojanstvenost: svoje delo je opravljal s slovesno dostojnostjo ♪
  12.      dostòp  -ópa m (ȍ ọ́) 1. kraj, prostor, po katerem se da kam priti: turistično društvo je uredilo dostop do slapa; tam je zelo pripraven dostop do morja; dostopi na perone so funkcionalno postavljeni 2. možnost priti, vstopiti kam: obzidje je zapiralo dostop v mesto; z žičnico je dostop na vrh zelo olajšan // dovoljenje, pravica priti, vstopiti kam: vsak nima dostopa v pisarno; občinstvo ima prost dostop v sodno dvorano / učenci imajo v svoji knjižnici dostop do vseh knjig jih lahko dobijo, si jih izposodijo; pren. široko okno omogoča soncu in zraku dostop v sobo ♪
  13.      dostópen  tudi dostôpen -pna -o prid., dostópnejši tudi dostôpnejši (ọ́ ọ̄; ó ō) 1. do katerega se da priti: vrh gore je težko dostopen; nekatere planinske postojanke so dostopne celo z motornimi vozili / park je dostopen javnosti; pren. šolanje je dostopno vsem // ki se da dobiti: pri pisanju je uporabil vse dostopno gradivo / cene tega blaga so malokomu dostopne so zelo visoke 2. ki se da razumeti, dojeti: razprava je napisana v dostopnem jeziku; povedal mu je to na dostopen način / študija je približala bralcem težko dostopnega avtorja 3. knjiž. dovzeten, sprejemljiv: dostopen tujim vplivom / mož je postal dostopnejši bolj priljuden, prijazen ♪
  14.      dostópnost  tudi dostôpnost -i ž (ọ́; ó) značilnost dostopnega: koča je zaradi lahke dostopnosti zelo obiskana / dostopnost listin, zapisov / težka dostopnost dramskega dela; dostopnost pouka / priljubljen je bil zaradi svoje dostopnosti ♪
  15.      dostoríti  -ím dov., dostóril (ȋ í) star. nadomestiti: kar smo zamudili, bo treba dostoriti ♪
  16.      dostrôpen  -pna -o prid. (ȏ) ki sega do stropa: dostropna omara ♪
  17.      dosúha  prisl. (ȗ) knjiž. do suhega: dosuha obrisana posoda ♪
  18.      dosúti  -sújem dov., dosúl in dosùl (ú ȗ) dodatno, zraven nasuti: dosuti žita ♪
  19.      došíti  -šíjem dov., došìl (í ȋ) redko končati šivanje: za danes sem došil ♪
  20.      dôšlec  -a [lǝc] m (ō) knjiž. kdor je prišel: došlecu je ponudil stol; gospodar se pozdravlja z došleci / došleci iz raznih krajev ♪
  21.      dôšlica  -e ž (ō) knjiž., redko ženska, ki je prišla: došlica je vljudno pozdravila ♪
  22.      došólati  -am dov. (ọ̑) doštudirati: došolati sina / prišel je v mesto, da bi se došolal ♪
  23.      doštéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) končati štetje: doštel je ♪
  24.      doštudírati  -am dov. (ȋ) končati študij: dolgo je študirala, zdaj je le doštudirala; fant je hitro doštudiral; doštudiral je pravo; doštudiral je na tehniški fakulteti / ekspr. izključili so me iz gimnazije in tako sem doštudiral nehal študirati // preh. omogočiti komu, da konča študij: vse otroke je doštudiral s svojo skromno plačo doštudíran -a -o: doštudirana mladina ♪
  25.      besedoslóvje  -a s (ọ̑) lingv. leksikologija, etimologija: slovansko besedoslovje ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA