Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

DOS (176-200)

176.      rádosten  stil. radósten -tna -o prid. (á; ọ̑) knjiž. vesel, srečen: radosten človek; biti, postati radosten / radosten glas, pogled / obšle so ga radostne misli rádostno stil. radóstno prisl.: radostno govoriti ♪
177.      radostíti  -ím nedov., radoščèn (ȋ í) knjiž. veseliti, osrečevati: vse to človeka radosti; novi sneg radosti otroke / radosti me, da se je vse dobro končalo radostíti se veseliti se: radostiti se počitnic ♪
178.      rádostnica  tudi radóstnica -e ž (á; ọ̑) knjiž., redko, v zvezi solza radostnica solza veselja, sreče: po licu so ji stekle solze radostnice ♪
179.      radosúmen  -mna -o prid. (ú ȗ) knjiž., redko ki rad, hitro sumi: radosumen človek; ne bodi do vseh radosumen, pač pa previden ♪
180.      razradostíti  -ím dov., razradóstil; razradoščèn (ȋ í) zastar. razveseliti: razradostiti prijatelja; razradostil se je ob pogledu na mesto ♪
181.      rédos  -a m (ẹ̄) nar. vzhodnoštajersko reta ♪
182.      redoséja  -e ž (ẹ̑) nar. štajersko reta: omlateno žito so čistili z redosejo ◊ agr. premikajoča se mreža pri vejalniku, kombajnu za čiščenje zrnja ♪
183.      redosléd  -a m (ẹ̑) zastar. vrstni red: redosled dogodkov ♪
184.      rodoskrúnstvo  -a s (ȗ) knjiž. zakon med osebo zlasti iz vladarske družine in osebo bistveno neenakega socialnega izvora: upirati se rodoskrunstvu; obsojati rodoskrunstvo ♪
185.      rodoslóvec  -vca m (ọ̑) genealog: zgodovinarji in rodoslovci ♪
186.      rodoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) genealoški: rodoslovni izsledki / rodoslovno deblo; rodoslovno drevo ♪
187.      rodoslóvje  -a s (ọ̑) izvor, razvoj rodu; genealogija: raziskovati rodoslovje koga // veda o tem: dognanja rodoslovja ♪
188.      rudosléd  -a m (ẹ̑) jur., nekdaj prostor, na katerem je dovoljeno raziskovanje in izkoriščanje rudnine: določiti rudosled ♪
189.      rudoslédec  -dca m (ẹ̑) nekdaj kdor išče rudo, premog: rudosledci so tam iskali zlato / bil je delavec, rudar in rudosledec ♪
190.      rudosléden  -dna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na rudosled: rudosledna dela / rudosledna pravica pravica do raziskovanja in izkoriščanja rudnine ♪
191.      sámozadôsten  -tna -o prid. (ȃ-ó) knjiž. ki zadostuje, je zadosten samemu sebi: to je samozadosten človek / njegovo samozadostno, sebično življenje / samozadostna družba / težnje po samozadostnem gospodarjenju gospodarjenju, ki zadovoljuje svoje potrebe sámo ♪
192.      sámozadôstnost  -i ž (ȃ-ó) knjiž. značilnost samozadostnega človeka: navdajal ga je občutek samozadostnosti / narodnostna samozadostnost; težnja po lastni samozadostnosti v svetu / gospodarska samozadostnost ♪
193.      sámozadoščênost  -i ž (ȃ-é) knjiž. stanje v sebi zadoščenega človeka: pesnik je živel v sferah čistega stvariteljskega opoja in samozadoščenosti ♪
194.      sladostrásten  -tna -o prid. (á ā) nanašajoč se na sladostrastje: čutiti sladostrasten nemir; obhajajo ga sladostrastne misli sladostrástno prisl.: sladostrastno vdihava cigaretni dim; sladostrastno sanjave pesmi ♪
195.      sladostrástje  -a s (ȃ) knjiž. čutna naslada: čutiti sladostrastje; obšla jo je razigranost, ki je že mejila na sladostrastje; trenutek sladostrastja / ugoditi svojemu sladostrastju poželenju ♪
196.      sladostrástnež  -a m (ȃ) knjiž. kdor se (rad) čutno naslaja: znan je bil kot sladostrastnež ♪
197.      sladostrástnica  -e ž (ȃ) knjiž. ženska, ki se (rada) čutno naslaja: velika sladostrastnica ♪
198.      sladostrástnik  -a m (ȃ) knjiž. kdor se (rad) čutno naslaja: bil je velik sladostrastnik ∙ knjiž. ta umetnost je le za sladostrastnike sladokusce ♪
199.      sódost  -i ž (ọ̄) mat. lastnost, značilnost sodega: lihost in sodost števil ♪
200.      trdosŕčen  -čna -o prid. (ȓ) ekspr. neusmiljen: trdosrčen človek; biti trdosrčen ♪

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276