Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

DOS (151-175)


  1.      nedostájati  -am nedov. (ā) zastar. manjkati, primanjkovati: za tako trditev mu nedostaja dokazov ♪
  2.      nedostátek  -tka m (ȃ) zastar. pomanjkljivost: odpraviti nedostatke; delo je polno nedostatkov // pomanjkanje, manjkanje: bolezen zaradi nedostatka vitaminov ♪
  3.      nedostáten  -tna -o prid. (ā) zastar. pomanjkljiv, nepopoln: nedostatni podatki; navodila so bila nedostatna ♪
  4.      nedostátnost  -i ž (ā) zastar. pomanjkljivost, nepopolnost: prikazali so nedostatnost take rešitve ♪
  5.      nèdostavljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da dostaviti: nedostavljiva pošiljka ♪
  6.      nèdostojánstven  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki mu manjka dostojanstvenosti, dostojanstva: nedostojanstven človek / ekspr. odšel je s prav nedostojanstveno naglico ♪
  7.      nèdostójen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki mu manjka dostojnosti, vljudnosti: predrzen in nedostojen človek / nedostojni izrazi ♪
  8.      nêdostójnež  -a m (ȅ-ọ̑) ekspr. nedostojen človek: izogibal se je tistih predrznih nedostojnežev ♪
  9.      nèdostójnost  -i ž (ȅ-ọ́) nedostojno vedenje, ravnanje: s svojo nedostojnostjo je ustvarjal mučno razpoloženje / nedostojnost govorjenja ♪
  10.      nèdostópen  tudi nèdostôpen -pna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō) 1. ki ni dostopen: koča je bila zaradi visokega snega nedostopna; nedostopno zemljišče / potrebno gradivo mu je bilo nedostopno / nedostopne cene / jezik v razpravi je skoraj nedostopen / nedostopen je za vsak nasvet nedovzeten 2. ki ne kaže prijaznosti, dobrohotnosti v občevanju z ljudmi: zelo nedostopen človek je; postal je tog in nedostopen / nedostopen izraz na obrazu ♪
  11.      nèdostópnost  tudi nèdostôpnost -i ž (ȅ-ọ́; ȅ-ó) lastnost, značilnost nedostopnega: nedostopnost zemljišča / nedostopnost listin, virov / njegova nedostopnost za kritiko mu ne bo v korist nedovzetnost / dekletova nedostopnost mu je jemala pogum ♪
  12.      nèdoštudíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni doštudiral: nedoštudiran sin / nedoštudiran pravnik ♪
  13.      nèverodostójen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni verodostojen: neverodostojna priča / neverodostojna izjava ♪
  14.      nèzadôsten  -tna -o prid. (ȅ-ó) 1. ki ni zadosten: nezadostna hrana; nezadostna razlaga, usposobljenost / nezadostni podatki 2. šol. ki izraža, da učenec ne obvladuje učne snovi: nezadostna ocena / nezadostni učni uspeh učni uspeh z najmanj eno nezadostno oceno nèzadôstno prisl.: nezadostno hranjen, izobražen ♦ šol. matematika: nezadostno; sam.: šol. dobiti nezadostno iz zgodovine nezadostno oceno ♪
  15.      nèzadôstnost  -i ž (ȅ-ó) 1. lastnost, značilnost nezadostnega: nezadostnost dokazov, razlag 2. knjiž. neprimernost, pomanjkljivost: nezadostnost znanstvene metode / notranja nezadostnost avtorjevega dela ♪
  16.      nèzadoščèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) knjiž. nèzadovoljèn: knjigo je odložil nezadoščen; čustveno nezadoščen otrok / nezadoščene potrebe / nezadoščene želje neizpolnjene ♪
  17.      nèzadoščênost  -i ž (ȅ-é) knjiž. nezadovoljenost: to čustvo izvira iz njegove duhovne nezadoščenosti ♪
  18.      nôvodôšel  in nôvo dôšel -šla -o [ǝu̯] prid. (ō-ó) knjiž. ki je nedavno, pred kratkim prišel: sprejeli so novodošle popotnike / novodošli učitelj; sam.: pozdravljali so novodošle ♪
  19.      novodôšlec  -a [lǝc] m (ō) knjiž. kdor je nedavno, pred kratkim prišel: gospodar je pozdravil novodošlece / novodošlec v našem kraju ♪
  20.      obradostíti  -ím dov., obradóstil (ȋ í) zastar. razveseliti: obradostiti prijatelja obradoščèn -êna -o: obradoščen mu je podal roko ♪
  21.      prèdosnútek  -tka m (ȅ-ȗ) predhodni osnutek: izdelati predosnutek nove ustave, zakona; predosnutki in osnutki statutov ♪
  22.      prirodoslóvec  -vca m (ọ̑) naravoslovec: dela prirodoslovcev ♪
  23.      prirodoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) naravosloven: prirodoslovne metode; prirodoslovno raziskovanje ♪
  24.      prirodoslóvje  -a s (ọ̑) naravoslovje: razvoj prirodoslovja ♦ šol. prirodoslovje nekdaj učni predmet, ki obsega fiziko in kemijo ♪
  25.      rádost  stil. radóst -i ž (á; ọ̑) knjiž. veselje, sreča: a) ob uspehu ga je prevzela radost; radost ustvarjanja; solze radosti / iz oči mu sije radost / to mu je v radost / radost in veselje b) otrok je njena največja radost / življenjske radosti ● pog. pasja radost navadna salama ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA