Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

DK (987-1.011)



  1.      búhniti  -em dov.) 1. s silo in z zamolklim glasom udariti na dan: snop isker buhne iz dimnika; plamen buhne skozi odprtino; pren. togota je buhnila iz njega; brezoseb. molči, je buhnilo iz nje // ekspr. s silo se zadeti ob kaj: veter je buhnil v okna 2. ekspr., redko zelo hitro priti, oditi: buhniti v sobo; pren. vsa kri mu je buhnila v glavo 3. preh., redko s silo vreči: buhnil ji je vodo v obraz ● ekspr. buhniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. buhniti s kolom ob podnico močno udariti
  2.      buhtéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti z močnim plamenom: ogenj buhti; pren. v pesnitvi buhti sovraštvo do okupatorja 2. redko oddajati vročino in vonj: iz peči vzeti hlebci buhtijo buhtèč -éča -e: buhteča bakla
  3.      búkati  -am nedov. (ú) redko močno, zamolklo se oglašati: bobnarica buka v močvirju; živina buka
  4.      búkev  -kve tudi búkva -e ž () veliko gozdno listnato drevo z gladkim deblom: podreti bukev; počivati pod bukvijo; debela, košata bukev / pog. bukev pokriva večji del hriba bukov gozd / pog. toporišče iz bukve bukovega lesavrtn. rdečelistna bukev okrasno drevo z rdečimi listi, Fagus silvatica atripurpurea
  5.      búkovec  -vca m (ú) redko bukov gozd: hoditi po bukovcu
  6.      bukovína  in búkovina -e ž (í; ú) 1. bukov les: parjena, surova bukovina; toporišče iz bukovine 2. redko bukov gozd: hrib je porasel z bukovino 3. nar. zahodno grobo blago: hlače iz bukovine
  7.      búkovski  -a -o prid. (ū) star. knjižen: bukovska latinščina mu ni tekla gladko // latinski: naučiti se bukovskega jezika
  8.      búkve  -kev ž mn.) star. 1. večje število trdno sešitih tiskanih listov; knjiga: brati bukve, na bukve; tako stoji v bukvah; debele, stare bukve; latinske bukve / mašne bukve; pogledati v sanjske bukve 2. kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: pogledati v krstne bukve; voditi gruntne bukve zemljiško knjigostar. govori, kakor bi iz bukev bral gladko; učeno; star. kar naprej je v bukvah bere, študira; črne bukve po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati; star. njegovo ime je zapisano v zlatih bukvah zgodovine ta človek je zelo zaslužen; učenca so vpisali v zlate bukve nekdaj v knjigo z imeni odličnjakovetn. šembiljske bukve knjiga ljudskih prerokovanj; jur. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu
  9.      bunkeráš  -a m (á) žarg., med narodnoosvobodilnim bojem kdor se skriva, živi v bunkerju: patrulja je odkrila bunkeraše
  10.      búren 1 -rna -o prid., búrnejši (ú ū) zelo glasen: buren smeh; burni klici; sprejeli so ga z burnim ploskanjem // poln nemira: burni časi, dogodki; imela je burno preteklost; burno življenje / bil je burne krvi // ki naglo in živahno poteka: buren polet industrije / burna debata, polemika búrno prisl.: srce mu burno bije; burno sta se pozdravila
  11.      búriti  -im nedov.) knjiž. 1. delati razgibano, valovito: veter buri morsko gladino; morje se je začelo buriti // vznemirjati, razvnemati: odločitev komisije ga je burila / ti dogodki so burili ljudem kri; buriti domišljijo, duha 2. nepreh., redko razburjeno se premikati, divjati: buril je po sobi z nožem; pren. po žilah mu buri uporna kri; strast buri po človeku; življenje je še burilo v njem
  12.      burjáti  -ám nedov.) ekspr., redko hitro, vihravo iti, hoditi: planil je pokonci in burjal k sosedu; kam burjaš?
  13.      búrkati  -am nedov. () knjiž. 1. delati razgibano, valovito: burja burka morje // vznemirjati, razvnemati: viharna čustva ga burkajo / ne burkaj ji srca 2. nepreh., redko nemirno se zaganjati, pljuskati: vino burka iz steklenice; pren. strast burka v njem; žalost je burkala v srcu
  14.      búrkniti  -em dov.) knjiž., redko nemirno se zagnati, pljuskniti: voda burkne v posodi; pren. kri je burknila v njem
  15.      búrov  -a -o prid. () med., v zvezi burova tableta, voda tableta, voda, ki se uporablja zlasti za odpravljanje otekline: kupiti burove tablete / burovi obkladki
  16.      buržoá  -ja [tudi -žua] m () knjiž., redko buržuj: proletarec in buržoa ne moreta živeti v slogi / malenkostni buržoa
  17.      buržoazíja  -e [tudi -žua-] ž () v kapitalizmu ekonomsko in politično vladajoči razred, meščanstvo: buržoazija se je krepila; mednarodna buržoazija; predstavnik buržoazije; ideologija buržoazije; spopad med buržoazijo in proletariatom ♦ soc. drobna buržoazija lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela // slabš., redko meščanstvo sploh: na vasi išči poštenjaka, ne pa med našo buržoazijo
  18.      buržoazíjski  -a -o [tudi -žua-] prid. () redko buržoazen: buržoazijska stranka
  19.      buržújstvo  -a s () redko 1. buržoazija: ameriško buržujstvo 2. nav. slabš. miselnost, lastnosti buržujev: moti ga njeno buržujstvo
  20.      búškati  -am nedov. () ekspr., redko udarjati s pestjo: buškal ga je po hrbtu
  21.      búškniti  -em dov.) raba peša 1. ekspr. s silo se zadeti ob kaj: val buškne ob skalo 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: buškniti skozi vrata; pren. kri mu buškne v glavo 3. preh., ekspr. s silo vreči: zgrabil je škaf in bušknil vodo po tleh 4. preh., redko suniti, dregniti: bušknil ga je v hrbet ● ekspr. buškniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
  22.      butánka  -e ž () redko jeklenka za butan
  23.      butíčnik  -a m () ekspr., redko trmast, nepopustljiv človek: stari butičnik se ne da pregovoriti
  24.      butíka  -e ž () redko butik: prodajati v butiki
  25.      buzaráca  medm. (ā) star. izraža podkrepitev trditve: buzaraca, ta pa zna!

   862 887 912 937 962 987 1.012 1.037 1.062 1.087  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA