Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
DK (887-911)
- breznóžen -žna -o prid. (ọ̄) redko breznog: breznožna žival ♪
- brezobzíren -rna -o prid. (ȋ) ki je brez obzirov: brezobziren človek; postajal je vedno bolj brezobziren / brezobzirno ravnanje / brezobzirna kritika neprizanesljiva brezobzírno prisl.: brezobzirno odbiti prošnjo; brezobzirno odkrite besede ♪
- brezobzírnost -i ž (ȋ) lastnost brezobzirnega človeka: njegova cinična brezobzirnost; biti odkrit do brezobzirnosti ♪
- brezobzóren -rna -o prid. (ọ̄ ọ̑) knjiž., redko ki je brez obzorja, vidne meje: brezobzorne ravnine ♪
- brezosében -bna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je brez osebne čustvene prizadetosti: v tej zadevi je treba biti brezoseben; zdela se mu je čisto brezosebna in hladna / brezosebni, odmaknjeni pogled; brezosebno pomilovanje // redko neoseben, objektiven: brezosebna kritika 2. ki ne izraža osebnih, tipičnih značilnosti: brezosebni junaki drame / pisateljev brezosebni stil; brezosebna hotelska soba ◊ lingv. brezosebna glagolska oblika oblika, ki ne kaže glagolske osebe; brezosebna raba brezosébno prisl.: v tem stavku je glagol rabljen brezosebno ♪
- brézovček -čka m (ẹ́) zool. majhna ptica pevka z rdečim čelom in črnim podbradkom, Carduelis flammea ♪
- brezovína in brézovina -e ž (í; ẹ́) brezov les: rumenkasta brezovina // redko brezove veje: vzel je nož in začel rezati brezovino ♪
- brézovka -e ž (ẹ́) 1. brezova šiba: na svoji koži boš občutil brezovko; švrkati koga z brezovko 2. redko brezova metla: pometati z brezovko ♪
- brezpálčnik -a [u̯č] m (ȃ) nav. mn., redko brezpalčna rokavica ♪
- brezpokójen -jna -o prid. (ọ̄) knjiž., redko ki je brez pokoja, miru: brezpokojna dežela / bila je svojeglava in brezpokojna ženska ♪
- brezpokójnost -i ž (ọ̄) knjiž., redko stanje brez pokoja, miru: brezpokojnosti se je pridruževal še strah ♪
- brezpredméten -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten // zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost 2. redko s čuti nezaznaven; pojmoven, miseln: brezpredmetni fantazijski svet ◊ um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo ♪
- brezprográmnost -i ž (ȃ) redko stanje brez programa, načrta: breznačelnost in brezprogramnost / brezprogramnost stranke ♪
- brezprostóren -rna -o prid. (ọ̄) knjiž., redko prostorsko neomejen: brezprostorno, brezčasovno vesoljstvo // um. neodvisen od prostora: brezprostorno prizorišče ♪
- brezpŕstnik -a m (ȓ) nav. mn., redko brezprstna rokavica, palčnik ♪
- brezrokávec -vca m (ȃ) redko brezrokavnik ♪
- brezrókec -kca m (ọ̑) ekspr., redko človek brez roke, rok: slepci in brezrokci ♪
- brezrúden -dna -o prid. (ū) knjiž., redko ki je brez rude: brezrudna zemeljska plast ♪
- brezsèn -snà m (ǝ̏ ȁ) knjiž., redko stanje brez sna: vso noč je v brezsnu ždel v naslonjaču ♪
- brezsénčje -a s (ẹ̑) knjiž., redko kraj, prostor brez sence: hoditi po brezsenčju in prahu ♪
- brezsistémnost -i ž (ẹ̑) redko stanje brez sistema: odpraviti brezsistemnost ♪
- brezsmótrnost -i ž (ọ̑) knjiž., redko brezciljnost: razdvojenost in brezsmotrnost ♪
- brezsnéžen -žna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) redko ki je brez snega: kratkotrajne brezsnežne zime ♪
- brezsóčen -čna -o prid. (ọ̄) redko ki je brez soka: brezsočna, posušena trava ♪
- brezsrámen -mna -o prid. (á ā) knjiž. ki je brez sramu: brezsramna ženska / brezsramen smeh; brezsramne besede // redko brezobziren, brezvesten, nepošten: brezsramni prekupčevalci / brezsramna predrznost brezsrámno prisl.: brezsramno se razgaliti ♪
762 787 812 837 862 887 912 937 962 987