Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

DK (8.187-8.211)


  1.      spéti  spnèm dov., spél; nam. spét in spèt (ẹ́ ȅ) 1. s kakim predmetom, pripravo narediti, da je kaj skupaj, združeno: speti dele oblačila z redkimi vbodi; speti liste papirja, tiskarske pole; speti vagone; speti z bucikami, kavljem, penjo, zaponko / speti ruto na prsih / speti lase v čop 2. narediti, da kaj pride v položaj, v katerem se ne uporablja, ne opravlja svoje funkcije: speti dežnik, senčnik; speti jadro / speti škarje spét -a -o: spet dežnik; speti lasje; pisma, speta s sponkami ♪
  2.      spháti  sphám stil. spšèm dov. (á ȃ, ȅ) 1. s tolčenjem odstraniti trši ovoj žitnih zrn: sphati ječmen, proso; sphati v možnarju, stopah 2. redko s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj gosto, trdno; nabiti: sphati zemljo sphán -a -o: proso je sphano; sphana tla ♪
  3.      spírati  -am nedov. (ȋ ȋ) tisk. večati ali manjšati presledke med besedami, vrsticami zaradi prilagoditve dolžini ali višini formata stavka ♪
  4.      spirituóza  in špirituóza -e ž (ọ̑) nav. mn., agr. alkoholna pijača z visokim odstotkom alkohola, v kateri je etanol, nastal z alkoholnim vrenjem sladkorja in destilacijo: vinjak in druge spirituoze ♪
  5.      spísje  -a s (ȋ) 1. šol. pisanje, sestavljanje spisov: spisje mu ne dela težav; vaje v spisju / poslovno, prosto spisje 2. redko več spisov, spisi: brati spisje / mladinsko spisje ♪
  6.      splahutávati  -am nedov. (ȃ) redko plahutati: sova splahutava s perutmi ♪
  7.      splamenéti  -ím dov. (ẹ́ í) redko vzplameneti: ogenj splameni / po hribih so splameneli kresovi ♪
  8.      splapoláti  -ám dov. (á ȃ) redko vzplapolati: ugašajoči ogenj je spet splapolal ♪
  9.      splapolávati  -am nedov. (ȃ) redko vzplapolavati: ogenj je pogosto splapolaval / plamen ljubezni splapolava ♪
  10.      spláviti  -im tudi splavíti -ím tudi izpláviti -im tudi izplavíti -ím dov., splávil tudi izplávil (ā ȃ; ȋ í) s tokom spraviti kam: morje jih je splavilo na breg / solze lahko splavijo tujek iz očesa // redko odnesti, odplaviti: dež je splavil rodovitno prst ♪
  11.      splávljenec  tudi izplávljenec -nca m (ȃ) redko naplavljenec: reka je vrgla dva splavljenca na breg ♪
  12.      splendíden  -dna -o prid. (ȋ) knjiž., redko razkošen, sijajen: prirejati splendidne zabave / to je bil splendiden uspeh ♪
  13.      splêsti  splêtem dov., splêtel in splétel splêtla, stil. splèl splêla (é) 1. narediti tekstilni izdelek s pletilkami, pletilnim strojem: splesti jopico, rokavice; splesti iz domače volne; ročno, strojno splesti 2. narediti, izdelati kaj z nameščanjem dveh ali več podolgovatih upogljivih stvari izmenoma drugo čez drugo: dekleta so spletla venec; splesti jermen za bič; splesti kito, mrežo, vrv; splesti ograjo iz šibja / splesti lase v kito / splesti jerbas, košaro / lastovica je spletla gnezdo; pren., ekspr. mlada sta si spletla prijetno gnezdo 3. ekspr. naskrivaj pripraviti, narediti komu navadno kaj neprijetnega: ona je vse to spletla; spletli so zaroto proti njemu // z oslabljenim pomenom narediti, da se uresniči, kar določa samostalnik: splesti prijateljstvo; splesti vez med igralcem in gledalci 4. ekspr. narediti, zasnovati: v glavi je spletel nov načrt / ljudska domišljija je spletla o tem nešteto bajk ustvarila ● redko v zadregi je spletla prste prepletla; ekspr. kaj vse so spletli o njem rekli, povedali splêsti se 1. rastoč se združiti: vrtnice so se na vrhu nagrobnika spletle; pren. njeno življenje se je spletlo z njegovim 2. ekspr. nastati, razširiti se: čudne govorice so se spletle o njem / med njima se je spletla ljubezen 3. ekspr. zgoditi se: to se je spletlo v mestu ● ekspr. ni se hotel splesti s to žensko imeti z njo (tesnejših) stikov spletèn -êna -o: pulover še ni spleten; iz vej spletena koliba ♪
  14.      splèt  spléta m (ȅ ẹ́) 1. kar je spleteno: splet niti, vrvi, žice / splet trstja, povezan s srobotom / lasje ji uhajajo iz spleta / knjiž. splet las kita // kar se spleta, prepleta: koreninski splet; splet alg, gliv; pren., ekspr. izgubil se je v spletu hodnikov 2. z rodilnikom skupek, celota med seboj povezanih stvari: splet dogodkov; splet naključij, okoliščin; splet problemov, vprašanj / njegova zgodba je splet verjetnosti in domišljije 3. anat. skupek prepletajočih se žil, živcev; pleksus: žilni, živčni splet ♪
  15.      spleteníca  -e ž (í) knjiž., redko pletena posoda, košara: spraviti kaj v spletenico / natočiti vino iz spletenice pletenke ♪
  16.      spleteníčiti  -im dov. (í ȋ) slabš. 1. reči, povedati veliko, s številnimi podrobnostmi: zanima ga, kaj bodo spleteničili o dogodku 2. zasnovati, naplesti: že spet so nekaj spleteničili proti njemu ♪
  17.      spletênka  tudi spleténka -e ž (é; ẹ́) 1. knjiž., redko pletena posoda, košara: prenašati v spletenki / spletenka za voz 2. zastar. družica: nevesta in njene spletenke ♪
  18.      spljúzniti  -em dov. (ú ȗ) knjiž., redko spraviti iz česa mokrega, sluzastega: spljuzniti seme iz plodu ♪
  19.      splòh  prisl. (ȍ) 1. izraža splošno veljavnost povedanega: to so sploh znane besede; otrokom sploh marsikaj lahko spregledamo; takšne knjige berejo redki in sploh mlajši 2. izraža veljavnost za celoto v primerjavi z njenimi deli: pred očmi nam ni posameznik, ampak človek sploh; navdušen je za poezijo in za umetnost sploh; govori o gospodarstvu sploh in še posebej o kmetijstvu ♦ lingv. dvorana pomeni večji, zaprt prostor sploh izraža splošnost pomena razlagane besede 3. pog., ekspr., pri naštevanju izraža obstajanje česa poleg že povedanega: rekel ji je, da je neumna gos, koza in sploh; postregli so nam z mesom, pecivom in vinom in sploh / zahvaljujem se vam za požrtvovalnost, medsebojno razumevanje in sploh / drveli so skozi ovinke in mimo skal in oh in sploh 4. ekspr. izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: sploh mu delamo krivico, ko ga ne nagradimo; sploh pa rajši vidim, da odidete domov / nisem je iskal, sploh se niti spomnil nisem nanjo; da je to namenjeno materam, sploh ni treba posebej poudarjati / sploh (ti) ni kaj reči. Lepa si / v vezniški rabi kar naprej sitnari, sploh si samo domišlja, da je bolan / v medmetni rabi potepal sem se po mestu, obhodil obzidje, stikal v arhivu, sploh, nisem se dolgočasil 5. nav. ekspr., navadno v vprašalnih, odvisnih stavkih poudarja pomen besede, na katero se nanaša: kako je to sploh mogoče; kdo pa ste sploh vi; sprašujem se, kaj sploh delam tukaj; si danes sploh kaj jedel; ali sploh veste, kdaj pride; naj bo vesel, da sploh še živi / to je največ, kar se sploh da doseči; kot voditelj mora še sploh biti za zgled; elipt.: pretepel je fanta, potem pa začel razmišljati, zakaj ga je sploh; imela je prijeten glas, lepo postavo, obraz pa sploh // v nikalnih stavkih poudarja zanikanje: ponoči sploh ne gre od doma; take pohvale sploh ne zasluži; vsega tega takrat sploh še ni bilo / povabil jo je na ples, a je rekla, da sploh ne pleše; kako pa tvoj prijatelj? Sploh se ne oglasi, sploh ne vem, kje je / bila je huda nesreča: pet mrtvih, da o ranjenih sploh ne govorimo; si dolgo čakal? Sploh ne ● star. ta teden bodo sploh začeli trgati povsod; vsi; ekspr. takšni izzivi so vedno zdrava in koristna stvar, sploh pa za mladega človeka izraža omejevanje na najpomembnejše; ekspr. sploh pa, ali je to važno izraža podkrepitev trditve ♪
  20.      splôšnica  -e ž (ō) knjiž., redko puhlica, fraza: nihče ga ni poslušal, ker je govoril same splošnice ♪
  21.      spodbírati  -am nedov. (ȋ ȋ) redko podbirati: spodbirati grozdje; poletne sorte jabolk se spodbirajo ♪
  22.      spodbúdnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost spodbudnega: spodbudnost njegovih besed / spodbudnost delitve dohodka po delu ♪
  23.      spódek  -dka m (ọ̑) knjiž., redko spodnji del: spodek kamna ♦ anat. lobanjski spodek lobanjsko dno ♪
  24.      spodgníti  -gníjem dov. (í ȋ) redko spodaj zgniti: leseni stebri spodgnijejo spodgnít -a -o: spodgnit les ♪
  25.      spodletéti  -ím tudi izpodletéti -ím dov., spodlêtel tudi izpodlêtel (ẹ́ í) 1. spremeniti smer premikanja ob dotiku s čim trdim, gladkim: sekira spodleti ob grči / urezal se je, ker mu je nož spodletel / dobro drži, da ti žebelj ne spodleti // brezoseb. spodrsniti, zdrsniti: na ledu, mokri skali mu je spodletelo 2. ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: načrt, namera, poskus, ukana spodleti; vse, česar se loti, mu spodleti; brezoseb.: v poklicu mu je večkrat spodletelo; priznal je, da mu je v matematiki spodletelo da je dobil negativno oceno spodletèl in spodletél tudi izpodletèl in izpodletél -éla -o: spodletel načrt, napad ♪

   8.062 8.087 8.112 8.137 8.162 8.187 8.212 8.237 8.262 8.287  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA