Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

DK (7.762-7.786)



  1.      samoók  -a m (ọ̑) zool. majhen enook sladkovodni ali morski rak, Cyclops: povodne bolhe in samook / morski, sladkovodni samook
  2.      sámoomejevánje  -a s (-) knjiž. omejevanje samega sebe, svojih želj: discipliniranost, samoomejevanje in odrekanje nebistvenim stvarem / samoomejevanje delovne organizacije pri osebnih dohodkih
  3.      sámoprodája  -e ž (-) knjiž., redko izključna pravica do izdelovanja ali prodajanja česa; monopol: državna samoprodaja
  4.      sámoprodájen  -jna -o prid. (-) knjiž., redko monopolen: samoprodajno blago
  5.      samoródek  -dka m (ọ̑) min. kepa samorodne rude: zlati samorodek; samorodek platine
  6.      samosében  tudi samosêben -bna -o prid. (ẹ̑; ē) knjiž., redko lasten, oseben: k temu ga je privedla samosebna pohlepnost / samosebno zatajevanje
  7.      sámoskrúmba  -e ž (-) knjiž., redko (spolno) samozadovoljevanje
  8.      samoskrúnstvo  -a s () knjiž., redko (spolno) samozadovoljevanje
  9.      samospèv  in samospév -éva m ( ẹ́; ẹ̑) muz. skladba za glas in glasbilo, navadno za klavir: samospeve je pel basist Ladko Korošec; samospev znanega skladatelja; samospevi, dvospevi in trospevi / izdal je zbirko svojih partizanskih samospevov / prekomponirani samospev komponiran z vsebinsko povezavo, naslonitvijo na besedilo
  10.      samosvójec  -jca m (ọ̑) knjiž., redko samosvoj človek: občudovala je tega drznega samosvojca
  11.      samotáriti  -im nedov.) nav. ekspr. 1. hote živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi: odkar mu je žena umrla, samotari / nič vas ne vidimo, kar samotarite v svoji sobi / podlasica najraje samotari 2. ne imeti okoli sebe, v bližini drugih stvari svoje vrste: tu in tam je samotarilo kako golo drevo; na koncu doline samotari troje hiš
  12.      samôten  -tna -o prid., samôtnejši (ó) 1. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: samoten popotnik; na drevesu se je oglašal samoten ptič; oreh je stal samoten sredi dvorišča; na koncu doline stoji samotna hiša; samotno drevo / ekspr. iz sosednje ulice so se slišali samotni koraki / ekspr. glasovi so postali samotnejši redkejši / samotna kmetija kmetija zlasti v hribovitem svetu, katere zemljišče se v enem kosu razprostira okoli domačije 2. nenaseljen, neposeljen: to so samotni kraji; samotna dolina, okolica; ko so jih izgnali, je ostala hiša samotna / pozimi je park samoten; zavil je v samotno ulico 3. ki je brez družbe, brez povezave z drugimi: počutil se je samotnega; bila je samotna in bolna // nav. ekspr. ki poteka v samoti, osamljenosti: koliko je prejokala v tistih samotnih nočeh; v samotnih urah je mislil na dom; samotno življenje / samotne misli ● ekspr. to je bil najsamotnejši kotiček v parku najbolj oddaljen, odmaknjen; zastar. samotni so šli na pot sami, brez spremstva; ekspr. samoten je taval po mestu sam, brez družbe; knjiž. samotna celica samica; to je samotna pot pot, ki vodi po nenaseljenem, neposeljenem svetu samôtno prisl.: samotno živeti / v povedni rabi po materini smrti je bilo doma samotno
  13.      samotíja  -e ž () knjiž., redko samota: živeti v samotiji ∙ knjiž. hribovske naselbine in samotije samotne kmetije
  14.      samotnják  -a m (á) knjiž., redko osamljen človek, samotar: življenje samotnjaka
  15.      sámouméven  -vna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) razumljiv, umeven sam po sebi: te stvari so preproste in samoumevne; zanj so to samoumevna izhodišča; samoumevno zadovoljstvo zaradi uspeha / knjiž. samoumevna resnica, trditev / redko uro je vzel kot samoumeven dar sámoumévno 1. prislov od samoumeven: njegovo ravnanje jemlje samoumevno 2. nav. ekspr., v povedni rabi izraža podkrepitev trditve: samoumevno je, da sovražniki tudi tem krajem niso prizanesli / elipt. samoumevno, da so nesoglasja med starimi in mladimi pogosta; sam.: to je zame nekaj samoumevnega
  16.      sámovnétje  -a s (-ẹ̑) redko samovžig: samovnetje premoga
  17.      samovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki ravna po svoji volji, ne oziraje se na želje, zahteve drugih: bil je trmast in samovoljen človek; samovoljen deček; samovoljna ženska // ki vsebuje, izraža tako ravnanje: samovoljen poseg, ukrep; to je bilo samovoljno dejanje / samovoljni sklepi / samovoljna prekinitev dela prenehanje dela za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev delavcev samovóljno prisl.: njegove verze je samovoljno popravljal; samovoljno ravnati; član posadke je samovoljno zapustil ladjo ∙ ekspr. solze so ji samovoljno pritekle iz oči proti njeni volji
  18.      sámovžíg  -a m (-) vžig, ki nastane iz bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov sam, brez dotika s plamenom: vzrok požara je bil samovžig; prišlo je do samovžiga / samovžig premoga, sena; samovžig v odpadkih / biološki, kemični samovžig ♦ strojn. samovžig v motorju
  19.      sámozavést  -i ž (-ẹ̑) prepričanost o svoji sposobnosti, znanju, moči: njegova samozavest se je še povečala; izgubiti samozavest; ekspr. vliti komu samozavest; pretirana samozavest; pomanjkanje samozavesti / zmaga nad sovražnikom je dvignila njihovo samozavest / knjiž. buditi v ljudeh narodno samozavest / redko samozavest, da napori niso bili zaman, jim je dajala moči zavest
  20.      sánjati  -am nedov., v srednjem spolu oblika s se sanjálo se in sánjalo se (á) 1. imeti, doživljati sanje: sanjal je skoraj celo noč; sanjati o dogodkih minulega dne; s smiselnim osebkom v dajalniku pripovedoval je, kaj se mu je sanjalo / sanjati sanje; pren., pesn. drevesa sanjajo v samoti 2. nav. ekspr. imeti v zavesti predstave, želje, ki navadno niso osnovane na resničnosti: sanjati o bogastvu in slavi; vse življenje je sanjal, da bi postal pilot / sanjati v mrak ● ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res; ekspr. ali se ti nič ne sanja, kdo bi bil krivec ali kaj domnevaš, kaj misliš; ekspr. o tem se mu niti ne sanja nič ne ve; hodila je, kot bi se ji sanjalo zamišljeno, duševno odsotno sanjáje: sanjaje hoditi; snežinke so sanjaje padale sanjajóč -a -e: sanjajoče oči; sanjajoč o slavi; vas, sanjajoča v megli sánjan -a -o: sanjan svet; sanjano življenje
  21.      saperlòt  in saperlót medm. (; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: saperlot, dobro zna govoriti; kakšna hitrost, saperlot
  22.      sapljáti  -ám nedov.) knjiž., redko pihljati: topel vetrič je sapljal z morja
  23.      sàpra  medm. () pog. izraža podkrepitev trditve: sapra, nas je zeblo
  24.      saprabòlt  in saprabólt medm. (; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: ne boj se, saprabolt, vsi ti bomo pomagali; to je pa smola, saprabolt
  25.      sapralòt  in sapralót medm. (; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: sapralot, sem truden; to je pa že od sile, sapralot

   7.637 7.662 7.687 7.712 7.737 7.762 7.787 7.812 7.837 7.862  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA