Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

DK (7.037-7.061)



  1.      primériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti primerjavo: primeriti staro novemu; primeriti slovenske oblike nemškim / bolečina se ni dala z ničimer primeriti je bila neprimerljiva 2. star. ugotoviti, ali oblačilo, obutev ustreza, zlasti glede na velikost; pomeriti: primeriti obleko; primeril si je kapo / primeril je desko in ugotovil, da je prekratka 3. zastar. prilagoditi, prirediti: zlatar je primeril ceno srebra tako, da ni imel škode; zakon primeriti volji ljudi primériti se nav. 3. os. izraža zlasti nepričakovano navzočnost dejanja, dogodka v stvarnosti: primerila se je nesreča; to se lahko primeri samo v sanjah / krivica se mu je primerila zgodila; redkokdaj se mu je primerilo, da je zamudil redkokdaj je zamudilstar. če se primeri slaba letina, bo hudo če bo; živemu človeku se vse primeri, mrtvemu pa samo jama dokler je človek živ, lahko doživi zelo različne stvari primérjen -a -o: čevlji so že primerjeni
  2.      primerjálen  -lna -o prid. () ki temelji na primerjanju: primerjalna analiza, metoda; rezultati primerjalnih raziskav; primerjalno proučevanje slovanskih jezikov / navesti nekaj primerjalnih podatkov, številk / primerjalna skupina / oddelek za primerjalno književnost vedo, ki raziskuje medsebojne vsebinske, oblikoslovne odnose med različnimi književnostmi; strokovnjak za primerjalno slovnico; primerjalna zgodovina zgodovina, ki se ukvarja z medsebojnim primerjanjem zgodovinskih dogodkovbiol. primerjalna anatomija veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov; lingv. primerjalni odvisni stavek načinovni odvisni stavek, ki izraža enakost, podobnost, neenakost ali sorazmernost česa s primerjanim; primerjalno jezikoslovje jezikoslovje, ki primerja razvoj jezikovnih dejstev sorodnih ali domnevno sorodnih jezikov primerjálno prisl.: stvar je treba gledati primerjalno; sam.: pog. vpisal se je na primerjalno na oddelek za primerjalno književnost
  3.      priméroma  prisl. (ẹ̑) 1. razmeroma: za upokojitev je primeroma mlad 2. knjiž., redko na primer: če bi vsi tako delali kot primeroma on, bi zelo malo naredili ∙ knjiž., redko navesti kaj le primeroma le za primer
  4.      primíkati  -am nedov. ( ) spravljati v večjo bližino česa, zraven česa: primikati stole k mizi; med govorom se glasilki primikata in odmikata / svojo roko je primikal k njeni primíkati se redko bližati se: neznanec se je primikal hiši / primika se večer
  5.      primíriti  -ím dov., primíril ( í) knjiž., redko pomiriti, umiriti: skušal ga je primiriti; dolgo časa se ni mogel primiriti
  6.      primitívec  -vca m () 1. slabš. neizobražen, nekulturen človek: rekel mu je, da je primitivec; miselnost, ravnanje primitivcev 2. redko primitiv: raziskovati življenje, kulturo primitivcev
  7.      primitíven  -vna -o prid., primitívnejši () 1. ki je na nizki, začetni stopnji razvoja: primitivne oblike življenja; primitivne živali / primitivno zobovje // ki je na nizki, začetni stopnji civilizacije: živeti v primitivni skupnosti; primitivna ljudstva / primitivno življenje nomadov / proučevati primitivne kulture; primitivna umetnost 2. zelo preprost, enostaven: narediti primitivno ognjišče; uporabljati primitivno orodje, orožje / primitivna obdelava zemlje z zelo preprostim orodjem; primitivno poljedelstvo / gospodarstvo v tej deželi je še primitivno nerazvito, zaostalo 3. slabš. neizobražen, nekulturen: druži se s primitivnimi ljudmi; bil je grob in primitiven / primitivna miselnost teh ljudi; primitivno izražanje 4. knjiž., redko osnoven, temeljen: obvladovati primitivne pojme primitívno prisl.: primitivno izdelano orodje
  8.      primitivízem  -zma m () slabš. neizobraženost, nekulturnost: njegovo ravnanje je odraz skrajnega primitivizma / primitivizem in provincializem v kulturi ● knjiž., redko primitivizem plesov afriških plemen prvinskost
  9.      primitívnost  -i ž () lastnost, značilnost primitivnega: primitivnost zgradbe nižjih živali / primitivnost materialne kulture afriških plemen / primitivnost obdelave / redko gospodarska primitivnost nerazvitost, zaostalost / slabš. njegova primitivnost ga moti neizobraženost, nekulturnost
  10.      primòj  medm. () pog. izraža podkrepitev trditve: primoj, to bi naredil / v prislovni rabi zvečer bom za primoj doma zagotovo
  11.      primòjdevét  in primojdevét medm. (-ẹ̑; ẹ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: lepa pa je, primojdevet
  12.      primòjdúha  in primojdúha medm. (-ū; ū) star. izraža podkrepitev trditve: ne grem, primojduha, da ne grem
  13.      primòjdún  in primojdún medm. (-; ) pog. izraža podkrepitev trditve: primojdun, ravno prav si prišel
  14.      primòjdúnaj  in primojdúnaj medm. (-ū; ū) pog. izraža podkrepitev trditve: primojdunaj, vino ni slabo
  15.      primòjdúš  in primojdúš medm. (-ū; ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: tako dobro se ti ne bo več godilo, primojduš / v prislovni rabi: obljubil je za primojduš, da bo prišel; rekel je, da mu za primojduš ne da več denarja zagotovo
  16.      primòjdúši  in primojdúši medm. (-ú; ú) pog. izraža močno podkrepitev trditve: primojduši, ne bojim se te
  17.      primòjkokóš  in primojkokóš medm. (-ọ̑; ọ̑) pog., šalj. izraža podkrepitev trditve: primojkokoš, to si pa imenitno povedal
  18.      primòjkrváv  in primojkrváv medm. (-; ) pog. izraža močno podkrepitev trditve: primojkrvav, ne dam denarja za to neumnost
  19.      primòjstókrat  in primojstókrat medm. (-ọ̑; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: primojstokrat, da te ne razumem / v prislovni rabi za primojstokrat bom zvečer prišel zagotovo
  20.      primòjsvét  in primojsvét medm. (-ẹ̄; ẹ̄) star. izraža podkrepitev trditve: ne bom več toliko delal, primojsvet, da ne
  21.      primòjvéri  in primojvéri medm. (-ẹ́; ẹ́) star. izraža podkrepitev trditve: primojveri, da te nisem videl
  22.      primrázica  -e ž () knjiž., redko ne hud mraz: jutro s primrazico
  23.      primráziti  -im tudi primrazíti -ím dov., primrázil; primrážen tudi primražèn in primrázen tudi primrazèn (ā ; í) knjiž., redko primrzniti: čevlji so mu primrazili na podlago
  24.      princésji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na princese: princesje vedenje / knjiž., redko princesja obleka princes obleka
  25.      prinesník  tudi prinêsnik -a m (í; ) redko prinašalec: prinesnik pisma

   6.912 6.937 6.962 6.987 7.012 7.037 7.062 7.087 7.112 7.137  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA