Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

DK (6.612-6.636)


  1.      predirljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. močen in neprijetno visok: predirljiv glas, klic, krik, žvižg; predirljivo zvonjenje / predirljiv zvonec 2. v zvezi s pogled, oko s katerim se hočejo odkriti misli koga: gledati s predirljivim pogledom; predirljive oči ● redko predirljiv mraz hud, oster predirljívo prisl.: predirljivo jo je gledal; telefon je predirljivo zazvonil ♪
  2.      predíven 1 -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na predivo: predivno vlakno / predivni odpadki / predivne rastline ♪
  3.      predlóga  -e ž (ọ̑) besedilo, glasbeno, slikarsko delo v odnosu do drugega dela, narejenega, posnetega po njem: film se zvesto drži literarne predloge; odkriti predlogo znane slike ♦ tisk. odsevna predloga slika, besedilo na neprosojnem materialu, ki se uporablja za reprodukcijo stavka; prosojna predloga diapozitiv, barvni film, ki se uporablja za reprodukcijo stavka // oseba ali stvar v odnosu do literarne osebe, slike, narejene, ustvarjene po njej: med množico je iskal predlogo za zunanji videz glavne junakinje / učenci rišejo po naravnih predlogah; po živi predlogi opisana oseba v romanu ● zastar. glasovati o predsednikovi predlogi o predsednikovem predlogu ♪
  4.      predlóžek  -žka m (ọ̑) 1. šport., pri nogometu, hokeju dejstvo, da pride žoga, ploščica, navadno v smeri napada, v prazen prostor pred soigralca: dati, izkoristiti predložek / dolg, visok predložek / po predložku doseči gol 2. knjiž. kar se predloži komu, navadno v pismeni obliki: predložek vsebuje težje naloge; odkriti napako v predložku 3. kos blaga, pločevine, položen pred kaj: predložek pred pečjo ● žarg., šport. poslati predložek v kazenski prostor žogo, ploščico; redko ta slika mu je rabila za predložek predlogo; zastar. predložek seznama, vprašanj predložitev ◊ muz. melodični okrasek pred glavno noto ♪
  5.      predložíti  -ím dov., predlóžil (ȋ í) 1. dati komu kaj, da to uporabi, upošteva pri določenem opravilu, postopku: predložiti sodišču nove dokaze; predložiti potrdilo, račun / predložiti listino v podpis, načrt v odobritev / predložiti osnutek zakona v razpravo 2. redko reči, izraziti komu kaj z namenom, da o tem premisli in to sprejme, se za to odloči; predlagati: predložiti komu, da napiše prošnjo / predložiti koga za predsednika predložèn -êna -o: glasovati za predloženega kandidata ♪
  6.      prêdmet  -éta m (é ẹ́) 1. kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja in je zaznavno s čuti, umom, zlasti kot celota kakih lastnosti: opazovati, otipati predmet; poimenovati predmete; zaznavati predmete; dolg, ozek predmet; kovinski, topi predmeti; oblika, velikost predmeta; položaj predmeta; videz predmeta; določiti razdaljo do predmeta, med predmeti; svoboda ni predmet, ampak pojem / neznani leteči predmet občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka 2. kar je izdelano, narejeno za zadovoljevanje določenih potreb, opravljanje določene dejavnosti: izdelovati predmete; obdelovati predmet s pilo; razstaviti predmete v muzeju / lončarski predmeti izdelki; muzejski predmeti; okrasni predmet; potrošni predmeti; tehnični predmeti; trgovski predmeti; uporabni predmeti; predmeti za osebno higieno; predmet za široko potrošnjo; urad za najdene predmete 3. navadno s prilastkom pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno kako dejanje: pesem je predmet estetskega doživljanja; predmet spoznavanja / predmet poslovanja delovne organizacije dejavnost, dejavnosti / oddaljiti se od predmeta razprave; pisati predmetu ustrezno; zamenjati predmet pogovora / publ. postati predmet izkoriščanja in zatiranja; biti, postati predmet pozornosti vzbuditi pozornost // pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno človekovo znanstveno delovanje, ustvarjanje: predmet estetike je lepo in človekov odnos do lepega; določiti predmet in cilje etnografije / raziskovalni predmet 4. šol. učno področje, predpisano in vsebinsko določeno s predmetnikom in učnim načrtom: poučevati biologijo, matematiko in druge predmete; biti ocenjen iz vseh predmetov; pouk je razdeljen po predmetih / izbirni učni predmet obvezen učni predmet, osebno izbran iz dane skupine predmetov; neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri; učni predmet // znanje, vedenje s področja določene stroke, vede ali več strok, ved, ki se daje ali pridobiva v izobraževalnem procesu: opraviti izpit iz več predmetov; naravoslovni predmeti; strokovni predmet / študijski predmet 5. lingv. stavčni člen, sklonsko odvisen od povedka, ki izraža, koga ali kaj prizadeva glagolsko dejanje: glagolsko dejanje prehaja na predmet; dajalniški predmet; glagol s predmetom v tožilniku / neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; posredni predmet predmet v rodilniku, dajalniku, mestniku ali orodniku ◊ ekon. delovni predmet kar človek s svojim delom v proizvodnji preoblikuje; filoz. predmet kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja; pojem, stvar, na katerega je usmerjena zavest, mišljenje; jur. dokazni predmet predmet, s katerim se dokazuje; predmet obtožbe dejanje, za katerega tožilec zahteva, da se obtoženec obsodi; predmet spora predmet, o katerem je med strankama spor in o katerem mora sodišče odločiti ♪
  7.      prednámec  -mca m (ȃ) nav. mn., ekspr. 1. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva; prednik: kako velik čut za lepoto so imeli naši prednamci; prednamci in zanamci 2. redko kdor je pred kom kje bil, hodil: tu so prednamci naredili veliko škode / prednamci so na poti opešali ♪
  8.      prédnjica  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko 1. predsoba: odložil je suknjič v prednjici 2. predhodnica: s hitro hojo je skušala ujeti svojo prednjico ♪
  9.      prédnjik  -a m (ẹ̑) 1. obrt. sprednji del oblačila: izdelati prednjik; plesti prednjik; urezati prednjik ♦ obrt. sprednji del zgornjega dela obuvala 2. knjiž., redko kdor je glede na čas, vrstni red pred čim drugim: zaradi megle ni več videl svojega prednjika v koloni / prednjiki naprednega gibanja utemeljitelji, predhodniki ♪
  10.      predobédek  -dka m (ẹ̑) knjiž., redko predjed: servirati predobedek ♪
  11.      predočeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. prikazovati, predstavljati: v romanu pisatelj nazorno predočuje življenje proletarcev; predočevati komu pomen dela / slike predočujejo zgodovinske dogodke predočeváti si predstavljati si, zamišljati si: ljudje so si to različno predočevali; predočeval si je njeno lepoto / v mislih si je predočeval, kako mu naj pove, kaj se je zgodilo ♪
  12.      predomàč  -áča -e prid. (ȁ á) preveč odkrit, preveč zaupen: biti s kom predomač / predomači odnosi predomáče prisl.: predomače govoriti, se vesti ♪
  13.      predòr  -ôra m (ȍ ó) 1. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet: peljati skozi predor; vlak je zapeljal v predor; dolg predor; obok predora; vhod v predor / cestni predor / kopati, vrtati predor; pren., ekspr. vrtal je predor v kup žgancev // redko odprtina: stena ima tri predore za okna 2. glagolnik od predreti: predor želodčne stene je zakrivila tudi kisla pijača / zakasneli predor zob pri otroku / hotel je izsiliti predor skozi množico / predor mrzlega zraka / pesnikov predor v novo tematiko ◊ agr. zamrzovalni predor prostor v obliki predora za zamrzovanje živil, zlasti mesa; geom. predor lega dveh teles, pri kateri imata telesi del svojega prostora skupen; grad. predor rov; mat. predor presek dveh ravnin; mont. predor umetno narejeni prehod skozi hrib; navt. predor polkrožni prostor, skozi katerega vodi vijačna gred iz stroja do krme; tunel ♪
  14.      predpásati  -pášem dov. (ȃ) redko narediti, da je kaj nameščeno okrog pasu; opasati: predpasati predpasnik; predpasal se je s kosom polivinila ♪
  15.      prèdpodóba  -e ž (ȅ-ọ̑) knjiž., navadno s prilastkom kar nejasno, nepopolno kaže, predstavlja to, kar bo sledilo: to je predpodoba prihodnosti vsega človeštva ● knjiž. primerjava med Smoletovo Antigono in njeno davno predpodobo, Sofoklovo njenim predhodnim podobnim Sofoklovim delom; knjiž., redko njegova junakinja je nekaka predpodoba človeštva simbol, prispodoba ♪
  16.      prèdpogòj  -ója tudi -ôja m (ȅ-ȍ ȅ-ọ́, ȅ-ó) publ. prvi, osnovni pogoj: to je predpogoj za uspešno delo / rešitev teh vprašanj je predpogoj napredka // pogoj: materialni, tehnični predpogoji; ustvarjati osnovne predpogoje ♪
  17.      predpóldan  -dnéva [u̯d] m (ọ̑ ẹ̑) redko del dneva pred poldnevom; dopoldan: bil je lep jesenski predpoldan ♪
  18.      predpóldan  [u̯d] prisl. (ọ̑) redko v času od jutra do poldneva; dopoldne: predpoldan je začelo rositi ♪
  19.      predpoldánski  tudi predpóldanski -a -o [u̯d] prid. (á; ọ̑) redko dopoldanski: predpoldansko sonce je zmehčalo sneg ♪
  20.      predpóldne  -dnéva [u̯d] s (ọ̑ ẹ̑) ed., redko del dneva od jutra do poldneva; dopoldan: mračno jesensko predpoldne; prim. poldne ♪
  21.      predpóldne  [u̯d] prisl. (ọ̑) redko v času od jutra do poldneva; dopoldne: vrnil se je včeraj predpoldne; predpoldne se je megla vzdignila ♪
  22.      predpostáva  -e ž (ȃ) knjiž., redko predpostavka: ob taki predpostavi je bil ta ukrep pravilen / ti cilji temeljijo na predpostavi, da se bo v prihodnosti položaj bistveno spremenil predvidevanju ● publ. na znanstvenih predpostavah sklepati domnevah, hipotezah ♪
  23.      predpostáviti  -im dov. (á ȃ) 1. sprejeti mnenje, trditev v danem primeru za izhodišče ne glede na resničnost: pri analizi smo predpostavili, da so vsi učenci enako stari / predpostavimo, da bodo vsi prijavljeni res odšli na izlet / predpostaviti tek dogodkov predvideti 2. knjiž. dati prednost: vedno predpostavi delo zabavi / te vrednote je predpostavil vsem drugim / Koseskega so hoteli predpostaviti Prešernu predpostávljen -a -o: predpostavljena hipoteza, trditev; to dejstvo je bilo predpostavljeno ∙ publ. uresničevanje predpostavljenih nalog vnaprej določenih; publ. v državi ni bilo nobene predpostavljene stranke nadrejene, vodilne; sam.: publ. predpostavljenim je poročal o svojem delu nadrejenim, predstojnikom ♪
  24.      prèdračún  -a m (ȅ-ȗ) vnaprejšnji račun: narediti predračun za gradbena dela; med predračunom in obračunom je bila velika razlika; predračun dohodkov in izdatkov, stroškov ♦ ekon. pismeno sporočilo zneska za blago ali storitev potencialnemu kupcu ♪
  25.      predrámek  -mka m (ȃ) knjiž., redko prebujenje: trdno spanje brez sanj in brez predramkov ♪

   6.487 6.512 6.537 6.562 6.587 6.612 6.637 6.662 6.687 6.712  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA