Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
DK (6.262-6.286)
- pomomljávati -am nedov. (ȃ) nav. ekspr. v presledkih momljati: hodil je za njo in pomomljaval ♪
- pomôrec tudi pomórec -rca m (ō; ọ̑) 1. kdor plove po morju, zlasti v raziskovalne namene: dogodivščine, odkritja pomorcev 2. knjiž. pomorščak, mornar: pomorci in letalci ♪
- pomôrstvo -a s (ō) 1. dejavnost, ki je v zvezi s plovbo po morju in izkoriščanjem morskega bogastva: delati v pomorstvu; ukvarjati se s pomorstvom / slovensko izrazje za pomorstvo 2. dejavnost, ki je v zvezi z določanjem položaja ladje in njenim vodenjem; navtika: razvoj pomorstva; imeti prakso v pomorstvu // veda o tem: razprava iz pomorstva 3. redko ladjevje: potniška ladja argentinskega pomorstva ♪
- pomorščák -a m (á) 1. kdor je zaposlen v pomorstvu: postati pomorščak; narod pomorščakov / radijska oddaja o morju in pomorščakih 2. kdor plove po morju, zlasti v raziskovalne namene: pomorščaki so prispeli na južni tečaj; odkritja pomorščakov ♪
- pomračíti -ím dov., pomráčil (ȋ í) knjiž. 1. narediti mrko, neprijazno: nove skrbi so mu pomračile obraz; ob slabi novici se je pomračil 2. narediti nejasno, zmedeno: bridkost mu je pomračila duha ∙ knjiž. um se mu je pomračil postal je duševno bolan pomračíti se postati mračen, temen: nebo se je pomračilo / luna se je pomračila; brezoseb. pomračilo se je zmračilo se je pomračèn -êna -o: pomračen spomin; sonce bo deloma pomračeno ♪
- pomŕdniti -em dov. (ŕ ȓ) 1. nekoliko premakniti ustnice narazen in skupaj: zajec je pomrdnil / ekspr. pomrdnil je z ustnicami in odšel 2. ekspr. s takim premikanjem ustnic pokazati, izraziti odklonilen odnos do česa: pomrdnila je nad novico, ki so ji jo povedali ♪
- pomrkávati -am nedov. (ȃ) knjiž., redko postajati mračen, temen; mračiti se: nebo je začelo pomrkavati ♪
- pomŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) knjiž. postati mrk, nerazpoložen: pripovedovalec je pomrknil in utihnil / obraz mu je pomrknil, ko je slišal novico ● knjiž., redko mesec se je skril za oblak in dolina je pomrknila postala mračna, temna ♪
- pomrmrávati -am nedov. (ȃ) v presledkih mrmrati: hodil je za njim in pomrmraval ♪
- pomudíti se -ím se dov., pomúdil se; pomujèn tudi pomudèn (ȋ í) 1. v zvezi s s, z porabiti čas za kaj, kar je ovira pri določenem delu: mati se je pomudila z otrokom, namesto da bi kuhala; ekspr. niti minute se ne morem pomuditi z vami 2. s prislovnim določilom izraža krajšo navzočnost koga na določenem mestu: na potovanju po Sloveniji se je pomudil v našem mestu; nikjer se ni smel pomuditi, če je hotel priti pravočasno na vlak / z oslabljenim pomenom: pri nas se je pomudila le nekaj dni je bila; z mislimi se je pomudil pri domačih mislil je nanje 3. publ. krajši čas obravnavati: pomuditi se moramo še ob dveh vprašanjih pomudíti redko zadržati, ustaviti: na trgu jih je pomudila velika gneča ♪
- ponàjvečkrat tudi ponájvečkrat in ponàjvèčkrat tudi ponájvèčkrat prisl. (ȁ; ȃ; ȁ-ȅ; ȃ-ȅ) knjiž., redko večinoma, povečini: take stavbe se ponajvečkrat podrejo ♪
- ponarédek -dka m (ẹ̑) kar je ponarejeno: odkrivati ponaredke; ponaredek dokumenta, ključa; svoje kipe je nesel k prodajalcu ponaredkov ♪
- ponatísk -a m (ȋ) knjiž., redko ponatis: prepovedati ponatisk / v tej knjigi je povest izšla v ponatisku ♪
- ponavljáč -a m (á) redko učenec, ki ponavlja razred; ponavljavec: v razredu je nekaj ponavljačev ♪
- ponazárjanje -a s (á) glagolnik od ponazarjati: ponazarjanje zgodovinskih dogodkov s slikami / plesno ponazarjanje vsakdanjih opravil / ponazarjanje vesoljstva ♪
- ponazárjati -am nedov. (á) delati, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: z risbami ponazarjati dogodke okrog sebe; večji del filma ponazarja spomine na njegovo mladost / ples ponazarja gibanje medvedov; prihod deklet ponazarja skladatelj s kolom / fotografije ponazarjajo znane igralce prikazujejo ♪
- ponekjé prisl. (ẹ̄) knjiž., redko ponekod: markacije so ponekje že komaj vidne ♪
- ponémčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti kaj nemško: ponemčiti priseljence; veliko se jih je ponemčilo / Nemci so si prizadevali ponemčiti Štajersko 2. knjiž., redko prevesti v nemški jezik: nekaj pesmi je sam ponemčil ponémčen -a -o: ponemčeni Čeh; mesto je že skoraj ponemčeno ♪
- ponéžiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž., redko poljubkovati: ko je prišel, ga je stisnila k sebi in ponežila / prinesel ji je zajtrk v posteljo, da jo malo poneži ponéžiti se postati nežen: v zadnjem času se je zelo ponežil ♪
- poniglàv tudi ponigláv -áva -o in poníglav -a -o prid. (ȁ á; ȃ; ȋ) knjiž. 1. potuhnjen, hinavski: to je poniglav človek; na njegovem obrazu je opazila poniglavo prekanjenost / poniglav napad na avtorja knjige; niso odkrili, kdo je storilec tega poniglavega dejanja 2. nagajiv, navihan: mati je težko vzgajala svojega poniglavega otroka poniglávo in poníglavo prisl.: poniglavo je blatil ugled sosedove družine; veter se je poniglavo poigraval z lasmi ♪
- ponigláviti -im nedov. (á ȃ) knjiž., redko biti žalosten, potrt: po vsakem takem pogovoru je še bolj poniglavil / »Tudi to upanje se mi je odkrhnilo!« je poniglavil proti domu (I. Zorec) potrto šel, hodil ♪
- ponihávati -am nedov. (ȃ) v presledkih nihati: obešena vrv ponihava / veje so ponihavale pred njegovim oknom so se majale, upogibale ♪
- poníkniti -em dov. (í ȋ) 1. izginiti pod zemljo, zemeljskim površjem: po krajšem teku po površju reka ponikne; potoka ponikneta v majhni ponikvi / ponikniti v pesku 2. ekspr. izginiti, izgubiti se: najrajši bi za nekaj časa poniknil; ponikniti v temo; poniknil je v podhodu ● knjiž., redko poniknil je glavo in se zamislil sklonil, nagnil ♪
- ponikoválnica -e ž (ȃ) 1. grad. naprava za odvajanje vode s površja v prepustne zemeljske plasti: zgradili so tudi več ponikovalnic; vodo so speljali v ponikovalnico 2. redko ponikalnica: struga ponikovalnice ♪
- ponikoválnik -a m (ȃ) knjiž., redko pokončna cev v tleh za odvajanje vode s površja; požiralnik: cestni, dvoriščni ponikovalnik ♪
6.137 6.162 6.187 6.212 6.237 6.262 6.287 6.312 6.337 6.362