Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

DK (51-75)

51.      karbídka  -e ž (ȋ) žarg. acetilenska svetilka: svetiti s karbidko ♪
52.      knjigovódkinja  -e ž (ọ̑) uslužbenka, ki opravlja knjigovodske posle: zdaj je knjigovodkinja v velikem podjetju ♪
53.      labódka  -e ž (ọ̑) samica laboda: vitki vrat bele labodke ♪
54.      leopárdka  tudi léopardka -e ž (ȃ; ẹ̑) samica leoparda ♪
55.      mèdklíc  -a m (ȅ-ȋ) klic, vzklik med govorjenjem koga, zlasti v javnosti: delati medklice; govornik je medklic preslišal; protestni medklici; medklici iz publike ♪
56.      mèdklúbski  -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki je, poteka med klubi: medklubske tekme ♪
57.      mèdknjížničen  -čna -o prid. (ȅ-ȋ) ki je, poteka med knjižnicami: medknjižnično sodelovanje ♦ biblio. medknjižnična izposoja ♪
58.      mèdkontinentálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) medcelinski: medkontinentalne prometne zveze / medkontinentalna raketa ♪
59.      mèdkrajéven  -vna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki je, poteka med kraji: krajevni in medkrajevni promet / medkrajevni telefonski pogovori; medkrajevna telefonska centrala, zveza // ki povezuje več krajev: medkrajevni avtobusi ♦ ptt bližinski medkrajevni telefonski promet promet med kraji na ožjem področju; medkrajevno telefonsko in telegrafsko omrežje omrežje, v katerem se vzpostavljajo telefonske in telegrafske zveze med posameznimi kraji mèdkrajévno prisl.: klicati koga medkrajevno; sam.: pog. ta telefonistka dela na medkrajevni v medkrajevni telefonski centrali ♪
60.      mèdkróvje  -a s (ȅ-ọ̑) navt. prostor med krovoma: prtljago so spravili v medkrovje; dobil je samo še sedež v medkrovju ♪
61.      medvédka  -e ž (ẹ̑) samica medveda: breja medvedka; medvedka z mladiči ♪
62.      mesojédka  -e ž (ẹ̑) 1. ženska oblika od mesojedec, mesojed: ta riba je nenasitna mesojedka / soseda je velika mesojedka 2. nestrok. mesojeda rastlina ♪
63.      nadkolénka  -e ž (ẹ̑) nav. mn. nogavica, ki sega nad kolena: gumijaste nadkolenke ♪
64.      nadkolénski  -a -o prid. (ẹ̑) ki sega nad kolena: nadkolenski škornji ♪
65.      nadkomólčen  -čna -o [u̯č] prid. (ọ̑) nadlakten: nadkomolčna kost, mišica ♪
66.      nadkòp  -ópa m (ȍ ọ́) mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzgor: delati, zavarovati nadkope; vznožje strmega nadkopa; nadkopi in podkopi ♪
67.      nadkríliti  -im dov. (í ȋ) knjiž. prekositi, preseči: s svojo lepoto je nadkrilila okolico; v marljivosti je vse nadkrilil ♪
68.      nadkriljeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. prekašati, presegati: po razumnosti in izkušnjah ga nadkriljuje; s svojim znanjem jih zelo nadkriljuje ♪
69.      nadkríti  -kríjem dov., nadkrìl tudi nadkríl (í ȋ) knjiž. pokriti, zavarovati: nadkriti hodnik / zaradi močne svetlobe si je nadkrila oči z roko nadkrít -a -o: nadkrite stopnice ♪
70.      nàdkróvje  -a s (ȁ-ọ̑) navt. del ladje nad (glavnim) krovom; nadgradnja: stene nadkrovja so bile uničene ♪
71.      najédkati  -am dov. (ẹ̑) z jedkanjem načeti, poškodovati: v vodi raztopljene snovi so najedkale kovinske dele / najedkati kliše izjedkati ♪
72.      narédko  in na rédko prisl. (ẹ̄) 1. izraža razvrščenost v velikih medsebojnih presledkih: drevesa stojijo naredko; ekspr. naredko posejane zvezde / sneg naletava le še naredko / naredko obljudeni kraji 2. izraža pojavljanje v velikih časovnih presledkih: naredko kliče zdravnika; kukavice se oglašajo bolj naredko ♪
73.      nasladkáti  -ám dov. (á ȃ) (nekoliko) sladkati, osladiti: nasladkati sok nasladkáti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po sladkem: kupil si je bonbone, da bi se nasladkal; pren., ekspr. nasladkati se lepih lic dekleta ♪
74.      nènadkriljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. neprekosljiv: nenadkriljiv umetnik; biti nenadkriljiv; nenadkriljiva pesnitev / nenadkriljiva lepota, natančnost zelo velika nènadkriljívo prisl.: nenadkriljivo igrati ♪
75.      nèodklonljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž., redko neizogiben, neizbežen: neodklonljiv gospodarski propad / neodklonljiva dolžnost ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226