Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

DK (3.062-3.086)


  1.      kamnorézec  -zca m (ẹ̑) redko kamnosek: dalmatinski kamnorezci // brusilec (dragih, poldragih kamnov): znan kamnorezec ♪
  2.      kampánja 1 -e ž (á) 1. nav. ekspr. organizirana, široko zasnovana dejavnost z določenim ciljem: začeti kampanjo; sodelovati v kampanji; dolgotrajna, množična kampanja; kampanja proti vojni; kampanja za pridobivanje novih članov / mirovna kampanja; predvolilna, volilna kampanja / z oslabljenim pomenom državi sta opustili kampanjo medsebojnega obtoževanja / proti njemu so uprizorili pravo kampanjo gonjo 2. publ., s prilastkom delo, dejavnost, navadno v določenem času: spomladanska odkupna kampanja; jesenska setvena kampanja / sladkorna kampanja ♪
  3.      kanál  -a m (ȃ) 1. cevast prostor pod zemljo za odvajanje odplak, vode od padavin: narediti kanal; betonski kanal; čiščenje kanala; smrad iz kanalov; izkopati zemljo za kanal / odtočni, odvodni, zbirni kanal / obcestni kanal obcestni jarek // cevast prostor, skozi katerega kaj prehaja ali se povezuje: odmašiti kanal / dimni, zračni kanal 2. v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode: kanal povezuje reki / dovodni, namakalni kanal; kanal za izsuševanje / plovni kanal // morje med bližnjima deloma kopnega: otok loči od celine globok kanal / morski kanal 3. elektr. frekvenčno območje, po katerem oddaja določena postaja svoje signale: centrala ima več kanalov / žarg. ta kanal se je pokvaril, ne dela / komunikacijski kanal // položaj kanalnega preklopnika, ki omogoča televizijskemu sprejemniku sprejem določenih kanalov: vključiti tretji kanal; preiti s petega na šesti kanal 4. ekspr. način prenašanja, posredovanja, navadno česa tajnega, nedovoljenega: niso mogli odkriti kanala, po katerem so prihajale vesti; skriti kanali / organizirati kanal za ilegalno literaturo / poročila so dobivali po kanalih / vohunski kanali ◊ aer. vetrovni kanal vetrovnik; anat. kanal cevasti del organa, po katerem kaj prehaja ali se pretaka; hrbtenični kanal ki poteka skozi vretenca hrbtenice; nosni, sečni kanal; strojn. izpušni kanal v glavi valja za odvajanje plinov iz zgorevalnega prostora; teh. kanal prostor med loputami turbine ♪
  4.      kanálja  -e ž (á) 1. slabš. ničvreden človek, malopridnež: ta kanalja se sploh ni zmenil zame / kot psovka molči, kanalja 2. redko drhal, sodrga, svojat: kanalja se zbira po ulicah ♪
  5.      kanárec  -rca m (ȃ) redko kanarček: gojiti kanarce ♪
  6.      kandírati  -am nedov. in dov. (ȋ) gastr. prepajati sadje z gosto sladkorno raztopino: kandirati grozdje kandíran -a -o: kandirano sadje ♪
  7.      kándis  -a m (ȃ) sladkor v velikih prosojnih kristalih: otroci so kupovali kandis; neskl. pril.: kandis sladkor ♪
  8.      kándisov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kandis: kandisov okus / kandisov sladkor ♪
  9.      kaníster  -tra m (í) knjiž., redko kanta: kanister, poln bencina, olja ♪
  10.      káp 2 -í ž (ȃ) redko kap m: popraviti kap / stala je pod kapjo in čakala, da bo nehalo deževati ♪
  11.      kápati  -am in -ljem nedov. (ā ȃ) 1. nav. 3. os. padati v obliki kapelj: kri kapa iz rane; brezoseb. iz pipe je začelo kapati / ekspr. solze mu kapajo po licih tečejo // ekspr., redko padati sploh: zrele hruške kapajo na tla / cekini so kar kapali v mošnjo 2. preh. povzročati, da kaj pada v obliki kapelj: kapati limonin sok v omako 3. ekspr. v presledkih drug za drugim prihajati: od vsepovsod kapajo ljudje; gostje so kapali v hišo ♪
  12.      kápavica  -e ž (ā) med. nalezljiva spolna bolezen z gnojnim izcedkom; gonoreja: dobiti, imeti kapavico ♪
  13.      kápelj  -na [pǝl] m (ā) sladkovodna riba z zelo veliko in široko glavo: v potoku je bil kapelj skoraj pod vsakim kamnom ♪
  14.      kápič  -a m (ȃ) redko kapelj ♪
  15.      kaplaníja  -e ž (ȋ) hiša, namenjena za prebivanje kaplana: zbrali so se v kaplaniji; popravilo župnišča in kaplanije ◊ zgod. teritorialna enota katoliške cerkve, ki ima kaplana z dohodki zlasti iz nepremičnin ♪
  16.      káplja  -e ž (á) 1. tekočina v obliki kroglice: kaplja kane, pade; debele, drobne, težke, velike kaplje; kaplja olja; podobna sta si kot kaplja kaplji / deževne kaplje; potne kaplje; rosne, vodne kaplje / voda se nabira kaplja za kapljo; ekspr. ljudje so prihajali po kapljah v presledkih drug za drugim; vlaga sili iz zidu v kapljah; ekspr. popiti do zadnje kaplje vse // madež, lisa, ki ga povzroči takšna tekočina: na cesti so se poznale velike kaplje / strjena kaplja krvi / obrisati kaplje z okna ∙ pomoč je zalegla toliko kot kaplja v morje nič; zelo malo; pesn. človek je kot kaplja na veji njegova usoda je negotova; je nepomemben, neznaten 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina tekočine: privoščiti si vsaj kapljo vina; zadnja kaplja krvi ji je izginila z obraza / boriti, braniti se do zadnje kaplje krvi dokler bo še kdo živ; pri izviru ni bilo niti kaplje vode prav nič; pren., knjiž. rad bi zaužil vsaj kapljo sreče 3. pog., navadno s prilastkom alkoholna pijača, zlasti vino; kapljica: v tej gostilni imajo dobro kapljo / vinska kaplja ♪
  17.      kapljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. nav. 3. os. padati v obliki kapelj: kri kaplja iz rane; brezoseb. iz pipe kaplja / znoj ji je kapljal s čela; pren., pesn. sončni žarki so kapljali skozi veje 2. ekspr. v presledkih drug za drugim prihajati: skozi vrata avtobusa so začeli kapljati turisti / kapljati drug za drugim, eden po eden; pren. novice so le počasi kapljale 3. preh., redko povzročati, da kaj pada v obliki kapelj; kapati: kapljati zdravilo na žličko ● ekspr. v žep mu je začel kapljati denar začel je dobivati, služiti denar ♪
  18.      kápljema  prisl. (ā) knjiž., redko v kapljah, po kapljah: kapljema mu teče po čelu / begunci se vračajo kapljema ♪
  19.      kápsula  -e ž (ȃ) 1. zdravilo v želatinastem ali škrobnem ovoju: pogoltniti kapsulo; kapsule in tablete / prodajati zdravilo v obliki kapsul / ricinusovo olje v kapsulah 2. teh. del vesoljske ladje brez osnovnih potisnih raket: kapsula z dvema članoma posadke / kapsula vesoljske ladje / kapsula pristane na luni lunarni modul 3. anat., navadno s prilastkom tkivo, ki ovija kak organ; ovojnica: ledvična, sklepna kapsula ♦ biol. bakterijska kapsula trdna ali sluzasta snov, s katero se obdajo nekatere bakterije, bakterijska ovojnica ♪
  20.      kapucínček  -čka m (ȋ) redko kapucinka: petunije in kapucinčki ♪
  21.      kapucínec  -nca m (ȋ) 1. redko kapucinka: cvetoči kapucinci 2. star. kapucin: škofjeloški kapucinci ♪
  22.      kápus  -a m (ȃ) 1. redko zelje: gojiti kapus 2. bot. (divja) rastlina, ki se goji v zvrsteh: zelje, koleraba, cvetača ipd., Brassica oleracea: veliki modrikasti listi kapusa / divji kapus ♦ vrtn. brstnati kapus brstični ohrovt; kodrasti kapus listnati ohrovt ♪
  23.      kàr  čésar zaim., čémur, kàr, čémer, čímer [mǝr] (ȁ ẹ̑) 1. v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki določa zaimensko odnosnico srednjega spola, nakazano v nadrednem stavku: navdušuje se za vse, kar je lepo; nekaj je na njem, kar odbija; to je najpametnejše, česar si se mogel domisliti; naredi, kar hočeš; mnogo je takega, kar moramo odklanjati; to je edino, s čimer se ne strinjam / elipt. stori, kar veš, da moraš / prejel sem Vaše pismo, za kar se zahvaljujem; neprav. v knjigi ni nič takega, kar bi ne znal česar ∙ ekspr. kar je, (to) je izraža sprijaznjenje z nastalim položajem; ekspr. bo, kar bo izraža vdanost v usodo; ekspr. vse, kar je prav vsako ravnanje, dejanje je sprejemljivo, dopustno, če ne preseže določene meje; ekspr. vem, kar vem izraža ugovor proti nasprotnikovi neutemeljeni trditvi 2. za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka: še kava je bila na mizi, kar je bilo takrat redkost; publ. tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel (in) s tem 3. s členkom izraža poljubnost stvari, pojava: zadovoljen bo s čimer (že) bodi; ekspr. poročen je s tisto igralko, ali kar že je; prim. karkoli, karsibodi ♪
  24.      kàr  vez. (ȁ) 1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje sorazmernosti s količino ali mero, nakazano v nadrednem stavku; kolikor: les, kar ga je treba, dobiš v zadrugi // ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje visoke mere, stopnje: ves je falot, kar ga je; kosci so hiteli, kar se je dalo; beži, kar ga nesejo noge / izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel / v prislovni rabi, piše se tudi brez vejice: naj stane kar hoče; odgovoril je kar se da prijazno karseda / to je najbolj usodna odločitev, kar jih pozna naša zgodovina 2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje meje v preteklosti, od katere poteka dejanje nadrednega stavka; odkar: ni še deset minut, kar je šel tod mimo; kar je oženjen, ne zahaja več v gostilno; ta lipa stoji, kar vaščani pomnijo ♪
  25.      karakterístikon  -a m (ȋ) knjiž., redko značilnost, posebnost: ugotoviti karakteristikon pisca ♪

   2.937 2.962 2.987 3.012 3.037 3.062 3.087 3.112 3.137 3.162  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA