Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

DK (287-311)



  1.      prèdkrščánski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na čas pred pojavom krščanstva: predkrščanski običaji; predkrščanska verovanja / predkrščanska doba
  2.      prèdkúpen  -pna -o prid. (-ū) jur., v zvezi predkupna pravica prednostna pravica pri nakupu določenih stvari, ki jih lastnik prodaja: predkupna pravica nosilca stanovanjske pravice; predkupna pravica sodediča
  3.      preodkrít  -a -o prid. () preveč odkrit: preodkrit in prepošten človek; biti preodkrit / preodkrite izjave
  4.      preparándka  -e ž (ā) zastar. učiteljiščnica: sin je bil gimnazijec, hči pa preparandka
  5.      presladkáti  -ám dov.) 1. preveč sladkati: presladkati kavo 2. knjiž. prepojiti s sladkorjem: potresti jagode s sladkorjem, da se dobro presladkajo
  6.      preslédkast  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima presledke: presledkasta živa meja / presledkasto pokanje v daljavi ♦ čeb. presledkasta zalega zalega, pri kateri so med zaleženimi celicami prazne celice
  7.      preslédkoma  prisl. (ẹ̑) v presledkih: presledkoma je nalival kozarec z vinom; presledkoma se oglašati / na ograji so sedeli presledkoma
  8.      prídkan  -a -o prid. () ljubk. priden: pridkan otrok; bodi lepo pridkan
  9.      pripovédka  -e ž (ẹ̑) 1. lit. krajevno, časovno določena, navadno krajša (literarna) pripoved z verjetno, poučno vsebino: to pripovedko mu je pravil ded; ljudske, Trdinove pripovedke; pripovedka o beli kači, o kralju Matjažu; pripovedke in pravljice / razlagalna pripovedka ki razlaga kak pojav, dejstvo; zgodovinska pripovedka z zgodovinsko snovjo; živalska pripovedka v kateri nastopajo poosebljene živali 2. zastar. pravljica: pripovedka o zakleti kraljični / beži, beži, vse to je pripovedka
  10.      pripovédkar  -ja m (ẹ̑) knjiž., redko pripovedovalec ali pisec pripovedk: ljudski pripovedkar
  11.      prisladkáti se  -ám se dov.) ekspr. prikupiti se: hotel se ji je prisladkati ● ekspr. spet se je prisladkal k nam pretirano prijazno prišel
  12.      računovódkinja  -e ž (ọ̑) ženska oblika od računovodja: računovodkinja je obrazložila zaključni račun
  13.      dkev  -kve ž (é) kulturna rastlina z velikimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del črne barve in ostrega okusa: opleti, sejati redkev / naribati redkev / redkev v solati / črna redkev ♦ bot. njivska redkev rastlina z belimi ali rumenimi cveti in črtalastimi plodovi, Raphanus raphanistrum
  14.      redko...  alidko... prvi del zloženk (ẹ́) nanašajoč se na redek: redkobesednež, redkodlak; redkokdo
  15.      redkobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) ki nerad govori, pripoveduje: redkobeseden človek; postal je redkobeseden
  16.      redkobesédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. redkobeseden človek: redkobesednež se je nazadnje razgovoril; bil je redkobesednež in čudak
  17.      redkobesédnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost redkobesednega človeka: njegova redkobesednost je splošno znana / ženina redkobesednost je kazala, da je užaljena
  18.      redkocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki ima redke cvete: redkocvetni mandljevci ♦ bot. redkocvetna spominčica spominčica z nekaj cveti v socvetju, Myosotis sparsiflora
  19.      dkokàm  prisl. (ẹ́-) izraža zelo majhno število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: redkokam gre
  20.      dkokatéri  -a -o zaim. (ẹ́-ẹ̄) malokateri: redkokatera dežela ima toliko lepot; sam.: le redkokateri se ga je še spominjal
  21.      dkokdàj  prisl. (ẹ́-) izraža majhno število ponovitev v nedoločenem, poljubnem času: redkokdaj je doma; redkokdaj mu kaj odreče ∙ bil je dobre volje kakor redkokdaj zelo
  22.      dkokdó  rédkokóga zaim. (ẹ́-ọ̄) izraža zelo majhno število nedoločenih, poljubnih oseb: redkokdo pozna to rastlino; njegova glasba je redkokomu všeč ∙ govoriti zna kakor redkokdo zelo dobro
  23.      dkokjé  prisl. (ẹ́-ẹ̄) izraža, da se dejanje dogaja na precej majhnem številu nedoločenih, poljubnih krajev: redkokje se tako dobro počuti kot pri njih ∙ tam je zadovoljna kakor redkokje zelo
  24.      dkokrat  prisl. (ẹ́) star. malokrat, malokdaj: redkokrat pride domov
  25.      redkolás  in redkolàs -ása -o prid. (; á) knjiž. ki ima redke lase: redkolas človek / redkolasa glava

   162 187 212 237 262 287 312 337 362 387  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA