Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

DK (2.237-2.261)



  1.      héntaj  -te medm. (ẹ̑) star. izraža podkrepitev trditve: hentaj, ne bo slabo; hentajte no!
  2.      heterogénski  -a -o prid. (ẹ̑) redko heterogen: zbližali so se različni, zelo heterogenski elementi
  3.      hévreka  medm. (ẹ̑) knjiž. izraža navdušenje pri dognanju, odkritju: hevreka, odkril sem pot!
  4.      híbav  -a -o prid. (í) redko pomanjkljiv, nepopoln: hibava prehrana / hibav otrok ki ima napako, motnjo
  5.      híbavost  -i ž (í) redko pomanjkljivost, nepopolnost: hibavost telesa
  6.      híben  -bna -o prid. () redko pomanjkljiv, nepopoln: hibno popravilo stroja
  7.      híbnost  -i ž () redko pomanjkljivost, nepopolnost: hibnost popravila
  8.      hídra  -e ž () v grški mitologiji vodna kača z devetimi glavami: boji herojev s hidrami / ekspr., z oslabljenim pomenom hidra fašizma, kontrarevolucije ◊ zool. majhen sladkovodni polip, ki živi v sožitju z algami, Chlorohydra viridissima
  9.      hidrát  -a m () kem. 1. spojina, ki ima na molekule vezano vodo: značilnosti hidratov / hidrat celuloze; hidrat železovega sulfata 2. v zvezi ogljikov hidrat organska spojina ogljika z vodikom in kisikom, ki sta v takem razmerju kot v vodi: v hrani so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine; sladkor in škrob sta pomembna ogljikova hidrata
  10.      hidrofón  -a m (ọ̑) teh. priprava za odkrivanje, ugotavljanje zvočnih valov v vodi: odkrivanje podmornic s hidrofonom
  11.      hihíkati  -am tudi hihíkati se -am se nedov. () redko hihitati se: navihano je hihikal; tovariši so pritajeno hihikali po kotih
  12.      hímnus  -a tudi -mna m () knjiž., redko hvalnica, himna: čudovit himnus naravi / velikonočni himnus
  13.      hinávščiti  -im nedov.) redko hinavčiti: hinavščiti pred ljudmi
  14.      híp  -a m () zelo kratek čas: tisti hip je bil odločilen; trajalo je samo hip; v tistem hipu je nekdo potrkal; umolkniti za hip; ekspr. kratek hip; hip pozneje je odšel / potrpi samo še nekaj hipov / kot vljudnostna fraza hip počakajte, prosim // knjiž., navadno s prilastkom čas, ki se zdi, da je zelo kratek: usoden hip; v težkih hipih ● knjiž. na hipe se je zaslišal šum v majhnih časovnih presledkih; prvi hip ga ni spoznal v prvem hipu, trenutku; oni bodo ta hip tu v zelo kratkem času, takoj; vsak hip se lahko vrne kmalu, hitro; kadarkoli; vsak hip te lahko doleti nesreča kadarkoli, vedno; zadnji hip je prišel na vlak še ravno pravočasno
  15.      hípermodêren  -rna -o prid. (-ē) ekspr. zelo moderen: stanovali smo v čudovitem, hipermodernem hotelu / slabš. odkar igrajo samo hipermoderno glasbo, ne zahaja več tja
  16.      historiát  -a m () potek, opis kakega dogajanja: razložil mu je kratek historiat dogodkov; historiat problema; historiat o tem pomembnem vprašanju
  17.      históričen  -čna -o prid. (ọ́) zgodovinski: a) historičen proces, razvoj / historično ozadje politične krize / to je avtentičen historičen dogodek; historična osebnost / historična razprava; historično gradivo / historični spomeniki; historično mestno jedro ♦ filoz. historični materializem nauk o splošnih zakonitostih družbe, ki temelji na dialektičnem materializmu; jur. historično pravo pravica vsakega naroda do ozemlja ali do lastne države, temelječa na stanju v preteklosti; lingv. historični pravopis pravopis, ki se pri pisanju besed ozira predvsem na njihovo pisavo v preteklosti; historični sedanjik sedanji čas, ki izraža preteklo dejanje; pripovedni sedanjik; historična gramatika b) njegov obisk je bil za ta kraj historičen dogodek; historičen pomen velikih znanstvenih odkritij; historična odločitev političnega vodstva histórično prisl.: historično dokazana osebnost; historično pomemben
  18.      histórija  -e ž (ọ́) 1. redko zgodovina: zanimati se za historijo 2. knjiž. zgodba: praviti, pripovedovati historije; zanimiva historija; historija o roparjih / nerad se je spominjal tiste historije s sosedom dogodka, zadevelit. zgodovinska drama; Shakespearove komedije, historije in tragedije
  19.      híša  -e ž (í) 1. stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi: hiša stoji na samem, ob cesti; graditi, obnavljati, zidati hišo; gaz je vodila od hiše do hiše; ustavil se je pred domačo hišo; kamnita, lesena hiša; kmečka, meščanska hiša; nadstropna, pritlična hiša; nova, velika hiša; hiša z balkonom; lastnik hiše / stanovanjska hiša / atrijska hiša pritlična, navadno enodružinska, z ograjenim dvoriščem; enodružinska ali enostanovanjska hiša; montažna hiša; počitniška hiša; vogalna, vrstna hiša / v osmrtnicah pogreb bo izpred hiše žalosti v kateri je umrli živel / mestna hiša sedež mestne uprave; knjiž. hiša božja cerkev; vznes. hiša pravice sodišče / ekspr. vsa hiša se je zbrala vsi prebivalci hišearhit. alpska hiša; panonska hiša 2. družinska skupnost, družina: to hišo že dolgo poznam; sosedova hiša je zelo gostoljubna; ekspr. vedeli so, da je hiša partizanska da podpira partizane, sodeluje z njimi / pri hiši je pet otrok; pri tej hiši sta le dva za delo / sina je spodil od hiše od doma / z oslabljenim pomenom: kruh smo imeli pri hiši samo ob največjih praznikih; ekspr. daj mu že, kar hoče, da bo mir pri hiši // s prilastkom skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: to je že od nekdaj bogata, premožna hiša; izhaja iz meščanske, plemiške hiše; cesarska, kraljevska hiša; bibl. iz hiše Davidove 3. publ., s prilastkom podjetje ali ustanova, zlasti trgovska, kulturna: avtomobilska hiša Fiat; časopisna, založniška hiša; filmska hiša / gledališka hiša gledališče / Modna hiša v Ljubljani // poslopje tega podjetja ali te ustanove: v mestu gradijo veliko trgovsko hišo; obnovili so dramsko hišo 4. glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši: hiša z veliko hrastovo mizo in lončeno pečjo; vsa družina se je ob večerih zbrala v hiši / gornja hiša soba v nadstropju kmečke hiše; mala ali zadnja hiša manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje 5. redko zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica: polževa hiša ● ekspr. hiša nam še ne gori nad glavo ne mudi se nam še tako zelo; ekspr. otroci so postavili celo hišo na glavo v hiši, v stanovanju so povzročili velik nered; na starost je hodil od hiše do hiše beračil; odkar je gospodar, so k hiši dokupili že tretjo njivo h kmetiji, posestvu; prišla je praznih rok k hiši v zakon ni prinesla denarja, premoženja; prodajati po hišah ponujati blago v nakup neposredno stanovalcem; v svoji hiši bom že sam napravil red stvari, ki se tičejo mene ali moje družine, bom uredil sam; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom šel več k tem ljudem; preg. žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena
  20.      híšar  -ja m () redko bajtar, kočar: njegov oče je bil hišar
  21.      híter  -tra -o prid., hitréjši (í ) 1. ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času: jahati na hitrem konju; njega pošlji, on je zelo hiter; hitra ladja; zelo hiter; hiter kot blisk, kot veter / učenec je hiter v računanju zna hitro računati // ki ima veliko hitrost: hiter tek; hitra hoja / hiter ples; hitra in dinamična igra / hoditi s hitrimi koraki / hiter razvoj; hitra rast; hitro širjenje nalezljive bolezni; ladja za hitro plovbo / hiter način, tempo dela / publ. sprejeti zakon po hitrem postopku / hitra jetika jetika, za katero bolnik umre v kratkem času 2. opravljen v krajšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: hitra peka; hitro bakrenje, strojenje; hitro prekajevanje mesa / hitri stroj 3. ki nastopi v razmeroma kratkem času: hiter uspeh; hitra pomoč je največ vredna; hitro in energično posredovanje policije / hitra sprememba temperature / hitra smrt ● pog. je hitre jeze se hitro razjezi, razburi; pog. je hitrih nog hitro hodi; zna hitro hoditi; žarg., šport. sneg je hiter dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; žarg., šport. tekmovalna proga je izredno hitra dopušča, omogoča zelo velike hitrostiavt. hitra cesta cesta za vozila z večjo hitrostjo; elektr. hitri elektron elektron, ki doseže znaten del svetlobne hitrosti; film. hitri hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 32 do 48 slik na sekundo hítro 1. prislov od hiter: hitro govoriti, hoditi; hitro rasti; čas hitro teče; hitro kakor blisk, kot veter; kolo se vrti čedalje hitreje 2. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: povedala je, kaj se je zgodilo, in hitro odšla; hitro pošlji po voz; hitro razume; prinesi, pa hitro; hitro domov; hitro, hitro, čakajo te / ko boste opravili, se hitro hitro vrnite // izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: veselje je hitro minilo; hitro se privaditi, utruditi; najhitreje opravim sam ∙ preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna 3. redko v neposredni bližini; tik: pošta je hitro za voglom ◊ muz. hitro označba za hitrost izvajanja allegro hítro ko vez., v časovnih odvisnih stavkih brž ko: hitro ko prideš, se oglasi; prim. kakor hitro, nahitro
  22.      hitévati  -am nedov. (ẹ́) redko hiteti: ljudje so hitevali po ulici
  23.      hítrica  -e ž () 1. sorazmerno velika hitrost pri opravljanjiu kakega dela: zaradi hitrice je nastalo precej napak ∙ delu se pozna hitrica zaradi prehitrega delanja, opravljanja je delo manj kvalitetno; hitrica ni prida // v prislovni rabi, s predlogom izraža veliko hitrost: brez hitrice se je odpravil; na hitrico narediti, pripraviti kaj; v hitrici je napisal odgovor; delati z največjo hitrico 2. redko hitrost, brzina: povečati, zmanjšati hitrico
  24.      hitropís  -a m () 1. biblio. poenostavljena pisava z med seboj povezanimi črkami; kurziva: kaligrafski način pisanja se je mešal s hitropisom 17. stoletja 2. biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; tahigrafija: velik pomen hitropisa za kulturni razvoj starih narodov 3. redko stenografija
  25.      hitropísec  -sca m () 1. v starem in srednjem veku pisar, ki uporablja tahigrafijo: samostanski hitropisec 2. redko stenograf: hitropisec zapisuje pogovor

   2.112 2.137 2.162 2.187 2.212 2.237 2.262 2.287 2.312 2.337  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA