Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
DK (212-236) 
- podkòp -ópa m (ȍ ọ́) glagolnik od podkopati: podkop gnoja / s podkopom zidu se rešiti // star. podzemni rov: kopati podkope proti gradu ◊ mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzdol; vpadnik; voj. zaklon v rovu, izkopan za topničarje ali njihovo strelivo ♪
- podkopáti -kópljem tudi -ám dov., podkôplji podkopljíte tudi podkôpaj podkopájte; podkôpal (á ọ́, ȃ) 1. s kopanjem pokriti z zemljo: podkopati gnoj 2. star. izpodkopati: podkopati drevo, hišo ∙ star. pomanjkanje mu je podkopalo zdravje pokvarilo, uničilo ♪
- podkopávanje -a s (ȃ) glagolnik od podkopavati: podkopavanje gnojila / podkopavanje trdnjavskih zidov ♪
- podkopávati -am nedov. (ȃ) 1. s kopanjem pokrivati z zemljo: podkopavati gnojilo 2. star. izpodkopavati: podkopavati drevje / podkopavati mir ♪
- podkopováti -újem nedov. (á ȗ) star. izpodkopavati: podkopovati obzidje / valovi podkopujejo obalo ♪
- podkosíti -ím dov., podkósil; podkošèn (ȋ í) redko spodkositi: podkositi bilke; padel je, kot bi ga kdo podkosil ♪
- podkòv -óva m (ȍ ọ̄) redko podkovanje: pripeljal je konja za podkov / lahek podkov je olajšal konju tek lahke podkve ♪
- podkóva -e ž (ọ̑) zastar. podkev: konji so potrebovali nove podkove ♪
- podkováč -a m (á) podkovski kovač: bil je podkovač / kovači in podkovači ♪
- podkovánec -nca m (á) nav. mn., redko podkovan čevelj: s seboj je vzel le cepin in dobre podkovance ♪
- podkovánje -a s (ȃ) glagolnik od podkovati: podkovanje konja / podkovanje čevljev ♪
- podkovánost -i ž (á) značilnost, stanje podkovanega: neustrezna podkovanost konj / ekspr.: na izpitu je pokazal vsestransko podkovanost znanje, razgledanost; jezikovna, strokovna podkovanost ♪
- podkováti -kújem dov., podkovál (á ú) pritrditi podkev: podkovati konja, vola // opremiti s kovinskim delom spodnji del česa: podkovati palico / podkovati čevlje podkováti se ekspr. pridobiti si znanje, razgledati se: podkovati se za izpit; z branjem knjig se je hotel še bolj podkovati podkován -a -o: podkovani čevlji; jezikovno, strokovno podkovan ∙ pog. v matematiki je dobro podkovan jo temeljito obvlada ♦ tur. podkovani krap tradicionalna prireditev v Ljubljani s sprevodom čolnov po Ljubljanici ♪
- podkóven -vna -o prid. (ọ̄) podkovski: podkovna dejavnost / podkovni kovač ♦ vet. podkovne klešče; podkovno kladivo ♪
- podkóvica -e ž (ọ̑) knjiž., redko podkev: pritrditi konju podkovico // podkvica, nabitek: na peto pribiti podkovico ♪
- podkóvnik -a m (ọ̑) vet. podkovski žebelj: pritrditi podkev s podkovniki ♪
- podkovnják -a m (á) nav. mn., zool. netopirji z velikimi uhlji in podkvi podobnim izrastkom na nosu, Rhinolophidae: mali, veliki podkovnjak ♪
- podkóvski -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na podkovstvo: podkovska šola / podkovski kovač ♦ vet. podkovski žebelj; podkovske klešče; podkovsko kladivo ♪
- podkóvstvo -a s (ọ̄) dejavnost podkovskih kovačev: ukvarja se s podkovstvom ♪
- podkóžen -žna -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja pod kožo: plast podkožne maščobe ♦ med. podkožna injekcija; podkožna krvavitev ♪
- podkóžje -a s (ọ̑) anat. plast kože iz rahlega tkiva, ki povezuje kožo z mišicami: infekcija podkožja ♪
- pòdkrálj -a m (ȍ-á) nekdaj namestnik kralja: imenovali so ga za podkralja ♪
- podkrepelíti -ím dov., podkrepélil (ȋ í) star. vreči v koga poleno, krepelce: stekel je za fantom, da ga podkrepeli ♪
- podkrepílo -a s (í) knjiž. beseda, besedna zveza, ki podkrepi; podkrepitev: besede je končal s takim podkrepilom, da jim je kar sapo zaprlo ♪
- podkrepítev -tve ž (ȋ) glagolnik od podkrepiti: preproste resnice ne potrebujejo podkrepitve; podkrepitev zahtev po zvišanju cen s podatki o lanskih izgubah / podkrepitev povedanega z udarcem po mizi / v podkrepitev trditve navesti primere // beseda, besedna zveza, ki podkrepi: uporabljati pri ukazih kletvice in druge podkrepitve ♪
87 112 137 162 187 212 237 262 287 312 
