Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
DK (201-225)
- podklét -í in -i ž, daj., mest. ed. podkléti (ẹ̑) v ruskem okolju klet: skrivaj je zlezel v podklet ♪
- podkletítev -tve ž (ȋ) glagolnik od podkletiti: podkletitev stavbe ♪
- podkletíti -ím dov., podklétil (ȋ í) zgraditi klet pod čim: podkletiti stavbo podkletèn -êna -o: podkletena hiša ♪
- podklétje -a s (ẹ̑) v ruskem okolju klet: zidano podkletje ♪
- podkolének -nka m (ẹ̑) podkolenje: bolečine v podkolenku ♪
- podkolénica tudi podkoleníca -e ž (ẹ̑; í) knjiž., redko del noge med kolenom in gležnjem; golen: dvigati in spuščati podkolenico pri plavanju ♪
- podkolénje -a s (ẹ̑) mesto na zadnji strani kolena: bolečine v podkolenju ♪
- podkolénski -a -o prid. (ẹ̑) ki je pod kolenom: podkolenska jamica ♦ anat. podkolenska arterija ♪
- pòdkomisíja -e ž (ȍ-ȋ) izvoljena ali imenovana skupina ljudi s kako posebno nalogo, ki dela v okviru komisije: podkomisija zaseda; ustanoviti podkomisije; podkomisija za tehnično sodelovanje ♪
- pòdkomité -ja m (ȍ-ẹ̑) pododbor: sestaviti podkomite; predsednik podkomiteja ♪
- pòdkontinènt -ênta in -énta m (ȍ-ȅ ȍ-é, ȍ-ẹ́) geogr. velik, precej samostojno oblikovan del kontinenta; podcelina: indijski podkontinent ♪
- podkòp -ópa m (ȍ ọ́) glagolnik od podkopati: podkop gnoja / s podkopom zidu se rešiti // star. podzemni rov: kopati podkope proti gradu ◊ mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzdol; vpadnik; voj. zaklon v rovu, izkopan za topničarje ali njihovo strelivo ♪
- podkopáti -kópljem tudi -ám dov., podkôplji podkopljíte tudi podkôpaj podkopájte; podkôpal (á ọ́, ȃ) 1. s kopanjem pokriti z zemljo: podkopati gnoj 2. star. izpodkopati: podkopati drevo, hišo ∙ star. pomanjkanje mu je podkopalo zdravje pokvarilo, uničilo ♪
- podkopávanje -a s (ȃ) glagolnik od podkopavati: podkopavanje gnojila / podkopavanje trdnjavskih zidov ♪
- podkopávati -am nedov. (ȃ) 1. s kopanjem pokrivati z zemljo: podkopavati gnojilo 2. star. izpodkopavati: podkopavati drevje / podkopavati mir ♪
- podkopováti -újem nedov. (á ȗ) star. izpodkopavati: podkopovati obzidje / valovi podkopujejo obalo ♪
- podkosíti -ím dov., podkósil; podkošèn (ȋ í) redko spodkositi: podkositi bilke; padel je, kot bi ga kdo podkosil ♪
- podkòv -óva m (ȍ ọ̄) redko podkovanje: pripeljal je konja za podkov / lahek podkov je olajšal konju tek lahke podkve ♪
- podkóva -e ž (ọ̑) zastar. podkev: konji so potrebovali nove podkove ♪
- podkováč -a m (á) podkovski kovač: bil je podkovač / kovači in podkovači ♪
- podkovánec -nca m (á) nav. mn., redko podkovan čevelj: s seboj je vzel le cepin in dobre podkovance ♪
- podkovánje -a s (ȃ) glagolnik od podkovati: podkovanje konja / podkovanje čevljev ♪
- podkovánost -i ž (á) značilnost, stanje podkovanega: neustrezna podkovanost konj / ekspr.: na izpitu je pokazal vsestransko podkovanost znanje, razgledanost; jezikovna, strokovna podkovanost ♪
- podkováti -kújem dov., podkovál (á ú) pritrditi podkev: podkovati konja, vola // opremiti s kovinskim delom spodnji del česa: podkovati palico / podkovati čevlje podkováti se ekspr. pridobiti si znanje, razgledati se: podkovati se za izpit; z branjem knjig se je hotel še bolj podkovati podkován -a -o: podkovani čevlji; jezikovno, strokovno podkovan ∙ pog. v matematiki je dobro podkovan jo temeljito obvlada ♦ tur. podkovani krap tradicionalna prireditev v Ljubljani s sprevodom čolnov po Ljubljanici ♪
- podkóven -vna -o prid. (ọ̄) podkovski: podkovna dejavnost / podkovni kovač ♦ vet. podkovne klešče; podkovno kladivo ♪
76 101 126 151 176 201 226 251 276 301