Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

DK (1.562-1.586)


  1.      dotakráten  -tna -o prid. (ā) ki je bil, obstajal do takrat: dotakratno društveno delovanje; dotakratno razlaganje mednarodnih dogodkov / dotakratni vzponi naših alpinistov ♪
  2.      dotíčen  -čna -o prid. (ȋ) redko dotikalen: dotična ploskev ♪
  3.      dotík  -a m (ȋ) kratkotrajno, popolno približanje: začutiti rahel dotik; redke snežinke so se pri dotiku z zemljo raztopile; opozoriti z dotikom roke / hruške so na dotik že mehke; pren. neprijeten dotik s človeško brezčutnostjo ∙ publ. priti v dotik z drugimi deželami spoznati jih, seznaniti se z njimi; z delavci prihaja vsak dan v dotik se shaja, se druži, govori z njimi ♦ elektr. napetost dotika napetost, ki se pojavi ob okvari na kovinskih delih električnih naprav in deluje na človeka ob dotiku; med. okužba z dotikom ♪
  4.      dotíkanje  -a s (ȋ) glagolnik od dotikati se: vrv je bila spolzka in gladka od dotikanja neštetih rok ♪
  5.      dotíkati se  -am se nedov. (ȋ) 1. biti tako blizu česa, da pride do dotika, stika: veje se dotikajo; ne dotikaj se rane; z glavo se je dotikal stropa; pesn. zarja se je dotikala najvišjih vrhov ♦ geom. imeti v skupni točki skupno tangento 2. publ. na kratko, nekoliko govoriti o čem: dotikati se problemov; v živahnem razgovoru se je dotikal najrazličnejših vprašanj / pogovor se je dotikal dnevnih dogodkov 3. redko tikati se, zadevati: odločijo naj tisti, ki se jih to najbolj dotika dotikáje se: tekla je lahkotno, komaj dotikaje se tal dotikajóč se -a -e: ptica leti nizko, skoraj dotikajoč se gladine; dotikajoče se točke ♪
  6.      dotikávati se  -am se nedov. (ȃ) redko dotikati se: prsti so se dotikavali papirja ♪
  7.      dotípati  -am in -ljem dov. (ȋ ȋ) s tipanjem seči do česa, najti kaj: dotipal je njeno roko; segel je v žep in dotipal zavojček; v temi sta dotipala vrata / dotipala se je do vžigalic dotípati se s tipanjem priti kam: v temi se je dotipal do vrat; v snežnem metežu so se dotipali do zavetja; s težavo se dotiplje k oknu; komaj se je dotipala v kuhinjo; redko ni se mogel dotipati vrat // knjiž. z razmišljanjem priti do česa: dotipali smo se do umetniških potez pesnikove osebnosti; dotipati se do osnovnih tez referata / ne more se dotipati do jasnosti ♪
  8.      dotíranec  -nca m (ȋ) redko kdor dobi dotacijo: dotiranci sklada ♪
  9.      dotírati 2 -am dov. (ȋ) ekspr., redko prignati, privesti: tatu so dotirali na stražnico // zastar. izoblikovati popolnoma, do konca; dognati: prevajalec je prevod res dotiral ♪
  10.      dotléjšnji  -a -e prid. (ẹ̄) redko dotakraten, dotedanji: dotlejšnja podoba o pisatelju / dotlejšnje življenje ♪
  11.      doučíti se  -ím se dov., doúčil se (ȋ í) redko izučiti se: učil se je za krojača, pa se ni doučil doučèn -êna -o: doučen mizar ♪
  12.      dovájati  -am nedov. (ā) povzročati prehajanje, zlasti plina ali tekočine k čemu: deblo dovaja vejam hrano; dovajati kisik po ceveh; dovajati paro v peč; vodovod dovaja vodo iz gorskih studencev / redko nikoli niso dovajali neznancev v hišo vodili ♪
  13.      dovléči  -vléčem dov., dovléci dovlécite in dovlecíte; dovlékel dovlékla (ẹ́) redko privleči: dovlekel je veliko vejo / dovlekli so najemnike na kontinent dovléči se ekspr. s trudom, naporom priti kam: komaj se je dovlekel do bližnjega drevesa ♪
  14.      dovolílo  -a s (í) redko dovolilnica, dovoljenje: dati, preklicati dovolilo; potno dovolilo ♦ jur. izvršilno dovolilo sodni sklep, s katerim se dovoli izvršba ♪
  15.      dovòlj  prisl. (ȍ) izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča: kruha imamo še za tri dni dovolj; vsega ima dovolj / dovolj si star, da boš to razumel / šlo je še dovolj dobro // ekspr. izraža mero, ki je ni dovoljeno preseči: dovolj imam tega govorjenja / dovolj dolgo ste spali / zdaj mi je pa dovolj ● redko le pijte, v kleti je še dovolj vina veliko, precej; ekspr. povsod ga je dovolj povsod ga lahko srečaš; pog., ekspr. vzdigni, dovolj te je skupaj saj si velik, močen; ekspr. zdaj te imam pa čezinčez dovolj naveličan sem te, odveč si mi ♪
  16.      dovprášati  tudi dovprašáti -am dov., tudi dovprášala (á á á) redko končati vpraševanje: veliko stvari ga je zanimalo, končno je le dovprašal dovprášati se tudi dovprašáti se z vpraševanjem priti kam: končno se je le dovprašal do prave poti ♪
  17.      dovtípkar  -ja m (ȋ) redko dovtipnež: bil je velik dovtipkar ♪
  18.      dozídek  -dka m (ȋ) redko prizidek: dozidek pri hiši so podrli ♪
  19.      dozoreválnica  -e ž (ȃ) redko zorilnica (sadja): ureditev dozorevalnic in hladilnic ♪
  20.      dóževka  -e ž (ọ̑) redko doževa žena ♪
  21.      doživéti  -ím dov., dožível (ẹ́ í) 1. v življenju priti do česa, biti deležen česa: človek težko razume, če sam ne doživi; pripovedoval je, kaj vse je po svetu videl in doživel; veliko je doživela na potovanju; marsikaj smo doživeli v tem času; tega ni mogoče opisati, treba je doživeti / doživeti bedo, razočaranje // s čustvi dojeti: pesmi ni niti doživel niti razumel / zgodbo je povedal na kratko, a doživel jo je do podrobnosti 2. živeti do določene dobe, dogodka: doživeti visoko starost; le malo prvoborcev je doživelo konec vojne / star sem že, a vnuka bi še rad doživel 3. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: film je doživel dobro kritiko; taka politika je morala doživeti polom; naši tekmovalci so doživeli popoln poraz / prevod je doživel precej popravkov; knjiga je doživela več izdaj / doživeti čast, sramoto biti počaščen, osramočen 4. vznes. umreti: doživela je, vsi bomo šli za njo dožívljen -a -o: globoko doživljena glasba; pot do resnično in zavestno doživljenega spoznanja je bila težka; mučen spomin na doživljeno sramoto; vizionarno doživljena resničnost doživét -a -o: od doživetih vtisov je bila vsa bleda; misel na doživeto srečo; vse zgodbe v knjigi so intenzivno doživete; do kraja doživeta lirika; prisl.: altistka je pela naslovno vlogo doživeto in izredno prepričevalno; sam.: prav stil te novele odkriva globino doživetega; neposredno izpovedovanje doživetega ♪
  22.      doživljáj  -a m (ȃ) 1. kar kdo doživi: novi vtisi in doživljaji so mu bistrili duha; dijaški doživljaji; drobni doživljaji; doživljaji jamarjev v čudovitem kraškem svetu / osebni, pesniški doživljaj 2. redko doživetje: vsaka njegova pesem je bila zame doživljaj ♪
  23.      drág  -a -o tudi -ó prid., drážji (ȃ á; drugi pomen ȃ) 1. ki stane veliko denarja: to je zelo drag stroj; živež je v mestu dražji kot na deželi; knjige so preveč drage, da bi jih mogel kupovati; draga stanovanja; drago vino; drag kot žafran zelo / ta servis je precej drag; zahaja le v boljše, dražje gostilne; tam je življenje zelo drago / nav. ekspr. dobiti za drag, velik denar / to je zelo drago krzno dragoceno / drag kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit ♦ metal. drage kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance 2. z dajalnikom do katerega ima kdo pozitiven čustveni odnos: ta človek mi je zelo drag; vznes. bil je drag mojemu srcu / njen obisk mu je bil vedno drag; to mi je drag spomin; resnica mu je nadvse draga / v nagovoru: dragi oče! dragi prijatelj! duša draga, tako ne bo šlo naprej; v vljudnostnem nagovoru dragi bralci! v osmrtnicah pogreb dragega pokojnika bo v soboto 3. redko ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; dragocen: ne izgubljaj po nepotrebnem dragega časa ● ekspr. to je bila draga šola zanj za izkušnje, ki si jih je pridobil ob tem neuspehu, je moral dosti pretrpeti, žrtvovati; drage volje mu je ustregel zelo rad; rade volje; ekspr. molči, če ti je življenje drago če si hočeš ohraniti življenje; če nočeš doživeti kaj neprijetnega, hudega; knjiž. če ti je drago, greva naprej če hočeš, če ti je prav; pojdi, kamor ti drago kamor hočeš, želiš; le smejte se, kolikor vam drago kolikor hočete drágo in dragó prisl.: drago kupiti, prodati; drago se oblačiti; drago plačane izkušnje / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju drago mi je ∙ ekspr. to ga bo še drago stalo bo imelo zanj slabe posledice drági -a -o sam.: ob novem letu se je spomnil svojih dragih; mislil je le na svojo drago ∙ vrnil mu je milo za drago za žalitev, krivico se mu je maščeval tako ali še huje, kot je bila storjena njemu samemu ♪
  24.      dragotínje  -a s (ȋ) knjiž., redko dragocenosti, nakit: v skrinji je bila zlata ogrlica in drugo dragotinje ♪
  25.      dramátičen  -čna -o prid., dramátičnejši (á) 1. nav. ekspr. ki vzbuja pozornost, presenečenje zaradi napetosti, razgibanosti: dramatični dogodki; dramatičen prizor; življenje mu poteka mirno, brez dramatičnih zapletov; dramatična situacija / zgodba je polna živahnega, dramatičnega dogajanja 2. redko dramski: napisati v dramatični obliki; dramatična predstava / dramatični krožek ◊ lingv. dramatični sedanjik sedanji čas, ki dovršno preteklo dejanje prikazuje kot sedanje dramátično prisl.: borba je potekala zelo dramatično ♪

   1.437 1.462 1.487 1.512 1.537 1.562 1.587 1.612 1.637 1.662  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA