Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

DK (1.312-1.336)



  1.      debelíti  -ím nedov. ( í) delati (bolj) debelo: brejih krav ne smemo preveč debeliti / moka in sladkor debelita debelíti se postajati (bolj) debel: v mladosti je bil suh, pozneje se je začel debeliti; govedo se debeli / drevo se debeli / ekspr. bratov mošnjiček se hitro debeli brat hitro bogati
  2.      debelíž  -a m (í) redko denar večje vrednosti, navadno bankovec: plačati z debeližem; srebrn debeliž; drobiž in debeliž
  3.      dêbelnat  -a -o [bǝl] prid. (ē) redko deblat: debelnata drevesa
  4.      debelúšast  -a -o prid. (ú) ekspr. nekoliko debel: debelušasta kuharica / debelušaste vrečke sladkorja
  5.      debelúšnat  -a -o prid. () redko debelušen, debelušast
  6.      déca  -e ž (ẹ̑) knjiž. otroci: deca je sedela na peči; gola in lačna deca; kmečka deca / nar. vzhodno, navadno s povedkom v množini moškega ali srednjega spola: deca so utihnili in obstali; ozrla se je po deci, ki so žvečila sladkarije
  7.      decêmber  -bra m (é) dvanajsti mesec v letu: letošnji december; rok za prijave je 15. december; spomnil se je dogodka v (mesecu) decembru / začelo se je (meseca) decembra lani / sedel je ob peči, zunaj pa je bil december decembrsko vreme
  8.      dédek  -dka m (ẹ̑) ljubk. 1. stari oče, ded: dedek se igra z otroki; dedek in babica 2. star moški, starec: živel je dedek, ki ni imel več ne žene ne otrok / dedek Mraz simbolični starček, ki ob novem letu prinaša darila
  9.      defektíven  -vna -o prid. () knjiž., redko nepopoln, pomanjkljiv: defektivna tvarina ♦ lingv. defektivna beseda beseda, ki je nepopolna glede na oblikoslovni ali besedotvorni vzorec
  10.      deficít  in déficit -a m (; ẹ̑) vsota, za katero so dohodki manjši od izdatkov; primanjkljaj, izguba: deficit se je zmanjšal; računi izkazujejo deficit; kriti deficit; slabo gospodarjenje prinaša deficit ♦ ekon. plačilni deficit pomanjkanje denarja za izpolnitev določenih obveznosti
  11.      deflacionístičen  -čna -o prid. (í) redko deflacijski: deflacionistična politika
  12.      defórmen  -mna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko skažen, iznakažen: deformna postava
  13.      defórmnost  -i ž (ọ̑) knjiž., redko skaženost, iznakaženost
  14.      degenerát  -a m () knjiž., redko degeneriranec
  15.      dèj  -te in déjte medm. (, ẹ̑) redko daj: dej, sedi!
  16.      dejánstvenost  -i ž () knjiž. 1. resničnost, stvarnost: prikazovanje gole dejanstvenosti; zgodovinska dejanstvenost 2. redko dejavnost: književna dejanstvenost
  17.      dejáven  -vna -o prid., dejávnejši (ā) ki se tvorno ukvarja s kakim delom: dejaven človek; dejaven član organizacije / dejavno življenje / dejaven odnos med človekom in stvarnostjo; dejavno sodelovanje, sožitje med narodi dejávno prisl.: dejavno podpreti osvobodilno gibanje; dejavno posegati v razvoj dogodkov
  18.      déjstvo  -a s (ẹ̑) kar dejansko obstaja ali se je dejansko zgodilo: dejstva pričajo proti njegovi trditvi; izkrivljati, ponarejati dejstva; upoštevali so samo dejstva; seznaniti koga z dejstvi / ekspr. omejiti se na gola, suha dejstva; navajal je le že znana zgodovinska dejstva / publ., z oslabljenim pomenom: bolezen se je izredno hitro širila, to dejstvo je oviralo učinkovito zatiranje; dejstvo, da je proizvodnja padla, kaže na resen položaj v tovarni ♦ jur. pravno dejstvo dogodek, ki ima pravne posledice // navadno v zvezi z izvršen kar je odločeno, opravljeno: o tem ne moremo več razpravljati, to je že izvršeno dejstvo // ekspr., v povedni rabi izraža podkrepitev trditve: motite se, to je dejstvo; dejstvo je, da se nanj ne moremo zanesti ● zamisel je postala dejstvo se je uresničila; postaviti koga pred (izvršeno) dejstvo seznaniti ga s stvarmi, ko so že odločene, izvršene
  19.      dékagrám  -a m (ẹ̑-) utežna mera, stotina kilograma: kava v vrečicah po dvajset dekagramov [dkg]
  20.      dékavec  -vca m (ẹ́) pog. avtomobil ali motorno kolo nemške tovarne DKW: ima novega dekavca
  21.      deklamatívnost  -i ž () redko deklamatoričnost, deklamatorstvo: patetika in deklamativnost
  22.      deklinácija  -e ž (á) 1. lingv. menjanje končnic pri samostalniku, pridevniku, zaimku in števniku; sklanjatev: imenska, zaimenska deklinacija 2. fiz., navadno v zvezi z magneten odklon magnetne igle od smeri sever-jug: izmeriti deklinacijo; magnetna deklinacija znaša 15 stopinj / zahodna deklinacija
  23.      dekór  -a in -ja m (ọ̑) 1. celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi, okras: barve izložbenega dekora; ločevanje dekora od arhitekture; nagrada za najlepši dekor / prikupen dekor za na mizo / ekspr. film je poln operetnega dekora 2. gled. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: filmski, gledališki, odrski dekor; film je posnet na ulicah, brez ateljejskega dekora 3. knjiž., redko ugled, čast, dostojanstvo: njun zakon ni bil srečen, a varovala sta dekor
  24.      dekrepíten  -tna -o prid. () knjiž., redko onemogel, izžit
  25.      dekstrín  -a m () kem. z encimi, s kislino ali praženjem delno razgrajen škrob: v ustih se začne presnavljati škrob v sladkor in dekstrin; pražen dekstrin; lahko prebavljivi dekstrin

   1.187 1.212 1.237 1.262 1.287 1.312 1.337 1.362 1.387 1.412  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA