Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

DK (12-36)

12.      dohódkoven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dohodke: naš dohodkovni sistem; dohodkovna lestvica ♪
13.      doktorándka  -e ž (ā) ženska oblika od doktorand ♪
14.      domoródkinja  -e ž (ọ̑) zastar. rodoljubka, domoljubka ♪
15.      drvojédka  -e ž (ẹ̑) redko hišna goba: drvojedka je napadla les ♪
16.      dúdka  -e ž (ȗ) duda, cucelj: natakniti dudko na stekleničko; vtakniti otroku dudko v usta ♪
17.      gladko...  prvi del zloženk nanašajoč se na gladek: gladkobesednost, gladkoceven, gladkodlak, gladkolusk ♪
18.      gladkodlák  in gladkodlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima gladko, ravno dlako: gladkodlaki konji ♪
19.      gladkolás  in gladkolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima gladke, ravne lase: gladkolaso dekle ♪
20.      gladkolásec  -sca m (ȃ) kdor ima gladke, ravne lase: gladkolasci in kodrolasci ♪
21.      gladkorép  in gladkorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) redko ki ima rep z gladko, ravno dlako: gladkorepa žival ♪
22.      gládkost  -i ž (á) lastnost, značilnost gladkega: mehkost, gladkost, hrapavost površine; gladkost in lesk poda / s prirojeno gladkostjo je obvladoval položaj ♪
23.      gládkosten  tudi gladkósten -tna -o (á; ọ̑) pridevnik od gladkost: gladkostna obdelava ♦ teh. gladkostna apretura ♪
24.      glédkati  -am nedov. (ẹ̑) otr. gledati: mamico gledkaj ♪
25.      hibrídka  -e ž (ȋ) ženska oblika od hibrid ♪
26.      invalídka  -e ž (ȋ) ženska oblika od invalid: ima skrajšan delovni čas, ker je invalidka ♪
27.      izjedkanína  -e ž (í) med. poškodba, ki jo povzročijo jedke snovi; razjeda: izjedkanina na koži, očesu ♪
28.      izjédkati  -am tudi zjédkati -am dov. (ẹ̑) z jedkanjem narediti, izoblikovati: izjedkati površino steklene palice / izjedkati risbo v ploščo ∙ ekspr. nalivi so v stoletjih izjedkali te jarke naredili, izoblikovali izjédkan tudi zjédkan -a -o: izjedkana plošča ♪
29.      izpodkápati  -am tudi spodkápati -am nedov. (ȃ) nar. izpodkopavati: izpodkapati temelje / izpodkapati zaupanje ♪
30.      izpodkòp  tudi spodkòp -ópa m (ȍ ọ́) kar nastane z izpodkopavanjem: izpodkop je zadosti širok in globok ♪
31.      izpodkopáti  -kópljem tudi -ám in spodkopáti -kópljem tudi -ám dov., izpodkôplji izpodkopljíte tudi izpodkôpaj izpodkopájte in spodkôplji spodkopljíte tudi spodkôpaj spodkopájte; izpodkôpal in spodkôpal (á ọ́, ȃ) 1. s kopanjem od spodaj poškodovati, uničiti: izpodkopati drevo, hišo / hudournik je izpodkopal skalo; pren., ekspr. izpodkopati temelje družbe ∙ ekspr. pomanjkanje mu je izpodkopalo zdravje pokvarilo, uničilo 2. ekspr. s prikritim, zahrbtnim delovanjem zmanjšati pomen ali preprečiti obstoj česa: izpodkopati avtoriteto oblasti; medsebojni spori so izpodkopali organizacijo; izpodkopati zaupanje v kaj / v službi so ga izpodkopali izpodkopán in spodkopán -a -o: izpodkopan ugled; izpodkopano zdravje ♪
32.      izpodkopávanje  tudi spodkopávanje -a s (ȃ) glagolnik od izpodkopavati: hudourniško izpodkopavanje; izpodkopavanje temeljev / izpodkopavanje avtoritete, ugleda; izpodkopavanje državne ureditve ♪
33.      izpodkopávati  -am tudi spodkopávati -am nedov. (ȃ) 1. s kopanjem od spodaj kvariti, uničevati: izpodkopavati drevje, temelje hiše / voda izpodkopava bregove; pren., ekspr. izpodkopavati temelje države ∙ ekspr. nočno delo mu izpodkopava zdravje kvari, uničuje 2. ekspr. s prikritim, zahrbtnim delovanjem zmanjševati pomen ali preprečevati obstoj česa: izpodkopavati komu avtoriteto, ugled; izpodkopavati oblast; izpodkopavati vero v resnico ♪
34.      izpodkopováti  -újem tudi spodkopováti -újem nedov. (á ȗ) izpodkopavati: izpodkopovati korenine / delo v cinkarni mu izpodkopuje zdravje / izpodkopovati zaupanje ljudi ♪
35.      izpodkrepeliti  gl. spodkrepeliti ♪
36.      izredka  gl. zredka ♪

   1 12 37 62 87 112 137 162 187 212