Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
DK (1.012-1.036)
- buzaráda medm. (ȃ) zastar. izraža podkrepitev trditve: buzarada, kako bi vsi zijali! ♪
- buzaróna medm. (ọ̑) zastar. izraža podkrepitev trditve: dekle je, buzarona, bistro ♪
- bzík -a m (ȋ) redko tanek, močen curek, iztisnjen skozi zobe: bzik sline ♪
- cafúta -e ž (ú) slabš., redko vlačuga, prostitutka: nič ne verjamem tej cafuti; imajo jo za cafuto / kot psovka boš tiho, cafuta ♪
- cánder -dra m (á) slabš., redko cunja: od srajce visijo pisani candri ♪
- cándrav -a -o prid. (ā) slabš., redko raztrgan: candrav rokav ♪
- cápa -e ž (á) 1. nav. mn., slabš. raztrgana, ponošena obleka; cunja: krpati cape; oblečen je v umazane cape // ekspr. obleka sploh: kar naprej si kupuje cape; čisto nora je na pisane cape 2. slabš., redko kos izrabljenega blaga: s capo pokrit cekar; nerabne cape 3. ekspr. neodločen, omahljiv človek: ti nisi mož, ti si capa ♪
- capájdra -e ž (ȃ) slabš., redko vlačuga, prostitutka: s capajdrami se druži / kot psovka capajdra ti grda ♪
- capkáti -ám in cápkati -am nedov. (á ȃ; ȃ) redko capljati: fantiček capka okrog hiše ♪
- carinárna -e ž (ȃ) redko carinarnica ♪
- carínstvo -a s (ȋ) redko kar se nanaša na carino ♪
- carístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na carizem: caristični režim; caristično zatiranje // redko carski: caristična Rusija ♪
- carjeváti -újem nedov. (á ȗ) redko biti car, vladati kot car ♪
- carováti -újem nedov. (á ȗ) redko biti car, vladati kot car: takrat je v Rusiji caroval Aleksander I. // iron. gospodovati, vladati: v hiši je carovala žena / v politiki je carovala demagogija ♪
- cedílka -e [tudi u̯k] ž (ȋ) redko cedilo: s cedilko precediti mleko ♪
- cedílnik -a [tudi u̯n] m (ȋ) redko cedilo: mošt teče iz soda skozi cedilnik ♪
- cedíti -ím nedov., cêdi in cédi; cejèn (ȋ í) 1. pretakati skozi cedilo; precejati: cediti mleko; pren. bleda svetloba se je cedila skozi zamazana okna 2. po malem izločati: polž cedi sline; smreke cedijo smolo; mokra drva se cedijo v peči; ekspr. smokve se kar cedijo od soka ● ekspr. leno cediti besede skozi zobe zelo počasi govoriti; redko naroči si vina in ga počasi cedi pije; ekspr. ti si dobil vse, mi pa lepo sline cedimo si zaman želimo; pog., ekspr. kako jo cedi za nami teče cedíti se zelo počasi in v majhnih količinah teči: dojenčku se cedijo sline po bradi; gnoj se cedi iz rane; kri se mu cedi po licu / ekspr. dež se cedi iz oblakov; brezoseb. od streh se je cedilo ● ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. sline se mu cedijo po klobasi zelo si je želi; ekspr. vino se je kar cedilo od miz bilo ga je v
izobilju; ekspr. kar cedi se od prijaznosti je pretirano prijazen cedèč -éča -e: cedeča se smola ♪
- cedník -a m (í) redko cedilo: stresti na cednik ♪
- cédrovje -a s (ẹ̄) redko cedrovo drevje ♪
- céhta -e ž (ẹ̑) 1. star. slamnjača: ležati na cehti 2. ekspr., redko debela, močna ženska: takole dekle, taka cehta, pa lenari ♪
- celák -a m (á) 1. redko žrebec: par iskrih celakov 2. nekdaj celozemljak ♪
- celičnína -e ž (ȋ) redko celična snov ♪
- celó prisl. (ọ̑) 1. stopnjuje povedano z dodatno močnejšo ali nepričakovano trditvijo: prepirali so se in celo stepli; izvoz je celo večji od lanskega; morda bi bilo celo dobro, da ga obiščeš; to je huda pijača, celo za krepkega moža; celo po smrti mu ne more odpustiti / dvomim celo, če je pošten; zdi se mi celo, da ga poznam / ne upa se ji približati, da, celo ogiba se je; še celo s starši se prepira; tvoja pomoč mu je nepotrebna, če ne celo nadležna 2. ekspr., kadar ima stavčni poudarek sploh, nikakor: dolgočasiti pa se še celo ne smete; ne hodi mi tja, ponoči pa še celo ne / redko svojega daru ni celo nič izrabil; pomagaj mu, če je v stiski, pa še celo ♪
- celokúpen -pna -o prid. (ū) publ. celoten, ves: celokupni dohodki; boril se je celokupen narod; celokupno gibanje je imelo agrarni značaj ♪
- celôten -tna -o prid., celôtnejši (ó) 1. ki obsega vse med seboj povezane sestavne dele: celotna izdaja pisateljevega dela; naročiti se na celotno zbirko // ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: napisati celoten naslov; angažirali so celotno zdravstveno službo / publ. prijaviti celotne dohodke vse dohodke 2. redko enoten, skladen: šolska vzgoja naj bo čimbolj celotna ♪
887 912 937 962 987 1.012 1.037 1.062 1.087 1.112