Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (9.876-9.900)


  1.      nèizpodbítnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neizpodbitnega: neizpodbitnost teorije ♪
  2.      nèizpodbójen  -jna -o prid. (ȅ-ọ̑) knjiž. neizpodbiten, neovrgljiv: neizpodbojen dokaz ♦ jur. neizpodbojna sodba ♪
  3.      nèizpovédan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni izpovedan: neizpovedane želje / pesnik govori o svoji neizpovedani ljubezni / neizpovedano doživetje lepote ♪
  4.      nèizpríden  tudi nèspríden -a -o prid. (ȅ-ȋ) neizprijen: neizprideno dekle ♪
  5.      nèizsledljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izslediti, odkriti: pisec članka je dozdaj še neizsledljiv ♪
  6.      nèizvéden  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni izvéden: v angleški književnosti je neizveden / do nesreče je prišlo zaradi neizvedenega odpiranja granate nestrokovnega ♪
  7.      nèizvedèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni izvedèn: neizvedeni načrti, sklepi / še neizvedena glasbena dela ♪
  8.      nèizvedljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izvesti: neizvedljivi načrti, predlogi; ima dobre, vendar neizvedljive zamisli / ekspr. saj to je vendar neizvedljivo zelo težko izvedljivo ♪
  9.      nèizvedljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neizvedljivega: neizvedljivost načrta ♪
  10.      nèkadílec  -lca [u̯c in lc] m (ȅ-ȋ) kdor ni kadilec: vztrajen nekadilec; kadilci in nekadilci / oddelek za nekadilce ♪
  11.      nèkadílka  -e [u̯k in lk] ž (ȅ-ȋ) ženska oblika od nekadilec: kadilke in nekadilke ♪
  12.      nékajdnéven  -vna -o prid. (ẹ̄-ẹ̑) ki traja nekaj dni: po nekajdnevnem dežju je spet posijalo sonce; nekajdnevni obmejni spopadi; nekajdnevno bivanje na deželi ♪
  13.      nékdaj  stil. nekdàj prisl. (ẹ̑; ȁ) izraža ne natančneje določen čas, v katerem se je dejanje dogajalo: bilo je prijetno kot nekdaj / nekdaj mogočna vojska; moj prijatelj, nekdaj ravnatelj te šole prej, včasih / že od nekdaj živijo tukaj od zdavnaj, zelo dolgo ♪
  14.      nekdájšnji  in nékdajšnji -a -e prid. (ā; ẹ̑) knjiž. nekdanji: značilnosti nekdajšnje družbe ♪
  15.      nekdánji  -a -e prid. (ā) ki je bil v preteklosti: pogovarjala sta se o nekdanjih časih; ostanki nekdanjega parka; nekdanje bolečine so že pozabljene; spet je začutil nekdanjo moč; nekdanje navade; čevlji so že izgubili svojo nekdanjo obliko // nanašajoč se na osebo, ki je bila v kakem stanu, poklicu, funkciji, pa ni več: srečali so se nekdanji sošolci; to je njegovo nekdanje dekle / nekdanji veletrgovec ● ekspr. spet je bila vsa nekdanja taka kot nekdaj; sam.: pog. ali ti tvoj nekdanji kdaj piše nekdanji fant ♪
  16.      nekdánjost  -i ž (ā) knjiž. preteklost: govoriti o nekdanjosti; spomini na nekdanjost; prihodnost in nekdanjost ♪
  17.      nekdó  tudi nékdo nekóga zaim., nekómu, nekóga, nekóm, nekóm (ọ̄; ẹ̑ ọ̄) 1. izraža neznano ali namenoma neimenovano osebo: nekdo prihaja; nekomu si pokimal; odšla je z nekom drugim / obdolžili so nekoga izmed nas ∙ ekspr. nekdo je pa danes silno priden ti 2. neustalj. izraža nedoločeno, poljubno osebo; kdo: denar, ki si ga nekdo izposodi, ni njegova last; gledala je svojo dlan, kakor da bi bila nekoga drugega / iščejo nekoga, da bi ga obdolžili za poraz ♪
  18.      nekód  prisl. (ọ̄) 1. v zvezi od nekod izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj, iz katerega je usmerjeno premikanje: od nekod piha; od nekod je prihajala skupina ljudi / od nekod so te klicali 2. publ., v zvezi do nekod omejuje trditev: ni dvoma, da ima do nekod bister pogled 3. star. kje, nekje: tam nekod mora biti skrit / oglasil se je nekod iz ozadja od nekod ♪
  19.      nèkoordiníran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni koordiniran: nekoordinirano raziskovalno delo / nekoordiniran študijski načrt nèkoordinírano prisl.: nekoordinirano delovati ♪
  20.      nèkoordiníranost  -i ž (ȅ-ȋ) značilnost nekoordiniranega: nekoordiniranost dela / nekoordiniranost načrtov ovira izdelavo ♪
  21.      nèkrívda  -e ž (ȅ-ȋ) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od krivde: dognati, dokazati nekrivdo / bil je prepričan o njegovi nekrivdi; občutek nekrivde / svet krivd in nekrivd ♪
  22.      nèlagóden  tudi nèlágoden -dna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-á) 1. ki ni lagoden: okorne, nelagodne kretnje / njegovo življenje je bolj nelagodno kot lagodno 2. knjiž. neprijeten, neugoden: imeti nelagoden občutek pri čem / tesnoben, nelagoden mir; nelagodno razpoloženje nèlagódno tudi nèlágodno prisl.: nelagodno se počutiti ♪
  23.      nèlagódje  -a s (ȅ-ọ̑) knjiž. neprijetno, neugodno razpoloženje: v družbo je zanesel nelagodje; duševno nelagodje / obšlo ga je nekakšno nelagodje neprijeten, neugoden občutek ♪
  24.      nèlagódnost  tudi nèlágodnost -i ž (ȅ-ọ́; ȅ-á) lastnost, značilnost nelagodnega: motila ga je nelagodnost njenih kretenj // knjiž. neprijeten, neugoden občutek: ob njem ga je obšla nelagodnost; trenutni občutek ugodja se je spremenil v nelagodnost ♪
  25.      nèlikvíden  -dna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni likviden: nelikvidni kupci; nelikviden denarni zavod ♦ ekon. nelikvidni del premoženja del premoženja, ki ni unovčljiv ♪

   9.751 9.776 9.801 9.826 9.851 9.876 9.901 9.926 9.951 9.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA