Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (9.776-9.800)



  1.      nedostájati  -am nedov. (ā) zastar. manjkati, primanjkovati: za tako trditev mu nedostaja dokazov
  2.      nedostátek  -tka m () zastar. pomanjkljivost: odpraviti nedostatke; delo je polno nedostatkov // pomanjkanje, manjkanje: bolezen zaradi nedostatka vitaminov
  3.      nedostáten  -tna -o prid. (ā) zastar. pomanjkljiv, nepopoln: nedostatni podatki; navodila so bila nedostatna
  4.      nedostátnost  -i ž (ā) zastar. pomanjkljivost, nepopolnost: prikazali so nedostatnost take rešitve
  5.      nèdostavljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da dostaviti: nedostavljiva pošiljka
  6.      nèdostojánstven  -a -o prid. (-) ki mu manjka dostojanstvenosti, dostojanstva: nedostojanstven človek / ekspr. odšel je s prav nedostojanstveno naglico
  7.      nèdostójen  -jna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki mu manjka dostojnosti, vljudnosti: predrzen in nedostojen človek / nedostojni izrazi
  8.      nêdostójnež  -a m (-ọ̑) ekspr. nedostojen človek: izogibal se je tistih predrznih nedostojnežev
  9.      nèdostójnost  -i ž (-ọ́) nedostojno vedenje, ravnanje: s svojo nedostojnostjo je ustvarjal mučno razpoloženje / nedostojnost govorjenja
  10.      nèdostópen  tudi nèdostôpen -pna -o prid. (-ọ́ -ọ̄; -ō) 1. ki ni dostopen: koča je bila zaradi visokega snega nedostopna; nedostopno zemljišče / potrebno gradivo mu je bilo nedostopno / nedostopne cene / jezik v razpravi je skoraj nedostopen / nedostopen je za vsak nasvet nedovzeten 2. ki ne kaže prijaznosti, dobrohotnosti v občevanju z ljudmi: zelo nedostopen človek je; postal je tog in nedostopen / nedostopen izraz na obrazu
  11.      nèdostópnost  tudi nèdostôpnost -i ž (-ọ́; -ó) lastnost, značilnost nedostopnega: nedostopnost zemljišča / nedostopnost listin, virov / njegova nedostopnost za kritiko mu ne bo v korist nedovzetnost / dekletova nedostopnost mu je jemala pogum
  12.      nèdoštudíran  -a -o prid. (-) ki ni doštudiral: nedoštudiran sin / nedoštudiran pravnik
  13.      nèdotakljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki se ne sme odvzeti, zmanjšati: nedotakljiva lastnina / nedotakljivo ozemlje; pren. nedotakljiv vzor; vznes. nedotakljive svetinje // ki se ne sme kratiti, omejevati: nedotakljive pravice; osebna svoboda je nedotakljiva 2. knjiž., ekspr. nedostopen, nepopustljiv: bila je hladna, nedotakljiva 3. jur. ki ima pravico biti izvzet iz oblasti določenih zakonov: poslanci veljajo za nedotakljive / nedotakljivi arhivi nèdotakljívi -a -o sam.: brahmani in nedotakljivi v Indiji pripadniki najnižjega družbenega sloja, ki je zunaj sistema kast; v vsakem človeku je nekaj nedotakljivega
  14.      nèdotakljívost  -i ž (-í) 1. lastnost, značilnost nedotakljivega: nedotakljivost lastnine / ozemeljska nedotakljivost; nedotakljivost mej / nedotakljivost osebne svobode 2. jur. pravica izvzetosti iz oblasti določenih zakonov: kršiti nedotakljivost / diplomatska nedotakljivost
  15.      nèdotáknjen  -a -o prid. (-á) nav. ekspr. 1. ohranjen v prvotnem stanju: nedotaknjen sneg / nedotaknjena narava, zemlja // navadno v povedni rabi ki je ostal v nespremenjenem položaju ali obliki: časopis je ležal nedotaknjen pred vrati; postelja je ostala nedotaknjena 2. ki mu od prvotnega obsega (še) nič ne manjka: ena od skrinj je še polna in nedotaknjena / kosilo je pustil nedotaknjeno na mizi // ki ni poškodovan; cel: hiše so vse porušene, most pa je ostal nedotaknjen ● knjiž. nedotaknjen značaj čist; knjiž. nedotaknjeno dekle nedolžno
  16.      nèdotáknjenost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nedotaknjenega: varovati nedotaknjenost narave ∙ knjiž. dekliška nedotaknjenost nedolžnost
  17.      nedotíka  -e ž () bot. divja ali kulturna rastlina z rumenimi ali rdečimi cveti, Impatiens: drobnocvetna nedotika
  18.      nèdoúmen  -mna -o prid. (-ū) knjiž. nedoumljiv: nedoumne besede, misli / nedoumno sovraštvo, veselje nèdoúmno prisl.: nedoumno skrivnosten pojav
  19.      nèdoumévanje  -a s (-ẹ́) knjiž. stanje brez doumevanja: začudenje se je stopnjevalo v nedoumevanje / nedoumevanje problema
  20.      nèdoúmljen  -a -o prid. (-) ki ni doumljen: nedoumljeno bistvo vprašanja / nedoumljena umetniška osebnost
  21.      nèdoumljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da doumeti: nedoumljive besede, misli / ekspr. nedoumljiva pota usode / ekspr. delal je z nedoumljivo vztrajnostjo zelo veliko nèdoumljívo prisl.: svet je bil zanj nedoumljivo velik
  22.      nèdoumljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nedoumljivega: nedoumljivost misli
  23.      nèdoúmnost  -i ž (-ú) knjiž. nedoumljivost: nedoumnost misli
  24.      nèdovóljen  -a -o prid. (-ọ́) ki ni dovoljen, ni dopusten: nedovoljene gradnje; voziti z nedovoljeno hitrostjo; uporabljati nedovoljena sredstva / njegovo pričevanje se spreminja v nedovoljeno podtikanje
  25.      nèdovóljen  -jna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) knjiž. nezadosten: nedovoljna prehrana nèdovóljno prisl.: nedovoljno oblečen

   9.651 9.676 9.701 9.726 9.751 9.776 9.801 9.826 9.851 9.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA