Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
D (9.726-9.750)
- nèdolóčen -čna -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni določen, ni jasen: dal mu je nedoločen odgovor; nedoločne izjave / sence nedoločnih oblik / obleka nedoločne barve nedoločljive ♦ lingv. nedoločni zaimek zaimek, ki ne kaže določno na predmetnost; nedoločna glagolska oblika neosebna glagolska oblika; nedoločna oblika pridevnika oblika kakovostnega pridevnika, ki označuje še neomenjeno, neznano lastnost ♪
- nèdolóčenost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nedoločenega: zaradi nedoločenosti roka se je delo zavleklo ◊ fiz. načelo nedoločenosti načelo, po katerem ni mogoče hkrati natančno določiti lege in hitrosti elektrona, atoma ♪
- nèdoločljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da določiti: zgodovinsko nedoločljiv pojav / predmet nedoločljive barve ♪
- nèdoločljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nedoločljivega: nedoločljivost pojavov ♪
- nèdolóčnik -a m (ȅ-ọ̄) lingv. glagolska oblika, navadno s končnico -ti ali -či: nedoločnik in namenilnik / dolgi nedoločnik na -ti ali -či; kratki nedoločnik na -t ali -č ♪
- nèdolóčniški -a -o prid. (ȅ-ọ̄) nanašajoč se na nedoločnik: nedoločniška osnova, pripona / nedoločniška konstrukcija v nekaterih jezikih zveza osebka ali predmeta z nedoločnikom kot povedkom ♪
- nèdolóčnost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nedoločnega: nedoločnost njegovih izjav ♪
- nedólžen -žna -o [u̯ž] prid., nedólžnejši (ọ̑) 1. ki nima krivde, ni kriv: obdolžili so ga, izkazalo pa se je, da je nedolžen; nav. ekspr.: ubijanje nedolžnih ljudi v vojnah; pri tej stvari sem popolnoma nedolžen / ekspr. zlaže se ti z najbolj nedolžnim obrazom / ekspr. zakaj pobijaš nedolžne ptičke ∙ ekspr. nedolžna kri vpije po maščevanju po nedolžnem umorjene(ga) je treba maščevati 2. v krščanskem okolju ki je zaradi otroštva, mladosti (še) čist, nepokvarjen: veselo čebljanje nedolžnega dečka; pohujševati nedolžne otroke / nedolžna ljubezen / ekspr. nedolžno oko, srce // vznes. ki je simbol nedolžnosti: nedolžna bela lilija 3. ekspr. ki še ni spolno občeval: je še nedolžna; nedolžno dekle 4. ekspr. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nedolžen prehlad, prepir; poškodba ni tako nedolžna / nedolžna satira / vino je precej nedolžno lahko nedólžno
prisl.: ali so vas res zaprli, je vprašal nedolžno; pogledati nedolžno kot otrok nedólžni -a -o sam.: ne delaj se nedolžnega; po nedolžnem obsojen ♪
- nedólžnež -a [u̯ž] m (ọ̑) ekspr. nedolžen človek: po krivem obsojen nedolžnež / delal se je nedolžneža, zdaj smo pa izvedeli o njem čudne reči ♪
- nedólžnica -e [u̯ž] ž (ọ̑) knjiž., redko devica: ta je še nedolžnica ♪
- nedólžnik -a [u̯ž] m (ọ̑) knjiž. nedolžen človek: obsodili so nedolžnika / ne delaj se takega nedolžnika ♪
- nedólžnost -i [u̯ž] ž (ọ̑) lastnost, stanje nedolžnega človeka: dokazati svojo nedolžnost pri kakem dejanju; biti prepričan o njegovi nedolžnosti / nedolžnost otrok / lilija je simbol nedolžnosti / ekspr. dekletova nedolžnost / ekspr. izgubiti, vzeti nedolžnost ♪
- nèdomàč -áča -e prid. (ȅ-ȁ ȅ-á) ki ni domač: nedomač človek bi se temu čudil / nedomače besede / soba, v kateri so se zbrali, je bila hladna, nedomača ♪
- nèdomačín -a m (ȅ-ȋ) kdor ni domačin: na prireditev so povabili tudi nedomačine / v tistem času se je priselilo veliko nedomačinov ♪
- nèdomáčnost -i ž (ȅ-á) kar je nasprotno, drugačno od domačnosti: na razpoloženje je slabo vplivala nedomačnost okolja ♪
- nèdomíseln -a -o [sǝl] prid. (ȅ-ȋ) ki mu manjka domiselnosti, izvirnosti: nedomiseln režiser; fant je nedomiseln / nedomiselna oprema knjige ♪
- nèdomíselnost -i [sǝl] ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nedomiselnega človeka: osmešil se je zaradi svoje nedomiselnosti / nedomiselnost izvedbe, rešitve ♪
- nèdomíšljen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni domišljen: njegove misli o tem vprašanju so nedomišljene / nedomišljena formulacija ♪
- nèdomíšljenost -i ž (ȅ-ȋ) značilnost nedomišljenega: nedomišljenost drame, vloge; nedomišljenost načrta ♪
- nèdonôsen -sna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) ki ni donosen: nedonosno podjetje / izbral si je precej nedonosen poklic ♦ ekon. nedonosne površine površine, ki dajejo nizek donos ♪
- nèdonôsnost -i ž (ȅ-ó) značilnost nedonosnega: podjetje so zaradi nedonosnosti zaprli ♪
- nèdonóšen -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni donošen: nedonošen otrok / nedonošeno jagnje; pren., knjiž. ta roman je nedonošeno delo ♪
- nèdonóšenček -čka m (ȅ-ọ́) nedonošen otrok: hraniti nedonošenčka; umrljivost nedonošenčkov se je znižala; pren., knjiž. romanu se vidi, da je nedonošenček ♪
- nèdonóšenec -nca m (ȅ-ọ́) knjiž. nedonošen otrok: oddelek za nedonošence ♪
- nèdonóšenost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nedonošenega: nedonošenost otroka lahko ob premajhni skrbi vpliva tudi na njegov razvoj; pren., knjiž. nedonošenost umetniškega dela ♪
9.601 9.626 9.651 9.676 9.701 9.726 9.751 9.776 9.801 9.826