Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (9.726-9.750)



  1.      nèdolóčen  -čna -o prid. (-ọ́) ki ni določen, ni jasen: dal mu je nedoločen odgovor; nedoločne izjave / sence nedoločnih oblik / obleka nedoločne barve nedoločljivelingv. nedoločni zaimek zaimek, ki ne kaže določno na predmetnost; nedoločna glagolska oblika neosebna glagolska oblika; nedoločna oblika pridevnika oblika kakovostnega pridevnika, ki označuje še neomenjeno, neznano lastnost
  2.      nèdolóčenost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost nedoločenega: zaradi nedoločenosti roka se je delo zavleklo ◊ fiz. načelo nedoločenosti načelo, po katerem ni mogoče hkrati natančno določiti lege in hitrosti elektrona, atoma
  3.      nèdoločljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da določiti: zgodovinsko nedoločljiv pojav / predmet nedoločljive barve
  4.      nèdoločljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nedoločljivega: nedoločljivost pojavov
  5.      nèdolóčnik  -a m (-ọ̄) lingv. glagolska oblika, navadno s končnico -ti ali -či: nedoločnik in namenilnik / dolgi nedoločnik na -ti ali -či; kratki nedoločnik na -t ali -č
  6.      nèdolóčniški  -a -o prid. (-ọ̄) nanašajoč se na nedoločnik: nedoločniška osnova, pripona / nedoločniška konstrukcija v nekaterih jezikih zveza osebka ali predmeta z nedoločnikom kot povedkom
  7.      nèdolóčnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost nedoločnega: nedoločnost njegovih izjav
  8.      nedólžen  -žna -o [ž] prid., nedólžnejši (ọ̑) 1. ki nima krivde, ni kriv: obdolžili so ga, izkazalo pa se je, da je nedolžen; nav. ekspr.: ubijanje nedolžnih ljudi v vojnah; pri tej stvari sem popolnoma nedolžen / ekspr. zlaže se ti z najbolj nedolžnim obrazom / ekspr. zakaj pobijaš nedolžne ptičke ∙ ekspr. nedolžna kri vpije po maščevanju po nedolžnem umorjene(ga) je treba maščevati 2. v krščanskem okolju ki je zaradi otroštva, mladosti (še) čist, nepokvarjen: veselo čebljanje nedolžnega dečka; pohujševati nedolžne otroke / nedolžna ljubezen / ekspr. nedolžno oko, srce // vznes. ki je simbol nedolžnosti: nedolžna bela lilija 3. ekspr. ki še ni spolno občeval: je še nedolžna; nedolžno dekle 4. ekspr. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nedolžen prehlad, prepir; poškodba ni tako nedolžna / nedolžna satira / vino je precej nedolžno lahko nedólžno prisl.: ali so vas res zaprli, je vprašal nedolžno; pogledati nedolžno kot otrok nedólžni -a -o sam.: ne delaj se nedolžnega; po nedolžnem obsojen
  9.      nedólžnež  -a [ž] m (ọ̑) ekspr. nedolžen človek: po krivem obsojen nedolžnež / delal se je nedolžneža, zdaj smo pa izvedeli o njem čudne reči
  10.      nedólžnica  -e [ž] ž (ọ̑) knjiž., redko devica: ta je še nedolžnica
  11.      nedólžnik  -a [ž] m (ọ̑) knjiž. nedolžen človek: obsodili so nedolžnika / ne delaj se takega nedolžnika
  12.      nedólžnost  -i [ž] ž (ọ̑) lastnost, stanje nedolžnega človeka: dokazati svojo nedolžnost pri kakem dejanju; biti prepričan o njegovi nedolžnosti / nedolžnost otrok / lilija je simbol nedolžnosti / ekspr. dekletova nedolžnost / ekspr. izgubiti, vzeti nedolžnost
  13.      nèdomàč  -áča -e prid. (- -á) ki ni domač: nedomač človek bi se temu čudil / nedomače besede / soba, v kateri so se zbrali, je bila hladna, nedomača
  14.      nèdomačín  -a m (-) kdor ni domačin: na prireditev so povabili tudi nedomačine / v tistem času se je priselilo veliko nedomačinov
  15.      nèdomáčnost  -i ž (-á) kar je nasprotno, drugačno od domačnosti: na razpoloženje je slabo vplivala nedomačnost okolja
  16.      nèdomíseln  -a -o [sǝl] prid. (-) ki mu manjka domiselnosti, izvirnosti: nedomiseln režiser; fant je nedomiseln / nedomiselna oprema knjige
  17.      nèdomíselnost  -i [sǝl] ž (-) lastnost, značilnost nedomiselnega človeka: osmešil se je zaradi svoje nedomiselnosti / nedomiselnost izvedbe, rešitve
  18.      nèdomíšljen  -a -o prid. (-) ki ni domišljen: njegove misli o tem vprašanju so nedomišljene / nedomišljena formulacija
  19.      nèdomíšljenost  -i ž (-) značilnost nedomišljenega: nedomišljenost drame, vloge; nedomišljenost načrta
  20.      nèdonôsen  -sna -o prid. (-ō) ki ni donosen: nedonosno podjetje / izbral si je precej nedonosen poklic ♦ ekon. nedonosne površine površine, ki dajejo nizek donos
  21.      nèdonôsnost  -i ž (-ó) značilnost nedonosnega: podjetje so zaradi nedonosnosti zaprli
  22.      nèdonóšen  -a -o prid. (-ọ́) ki ni donošen: nedonošen otrok / nedonošeno jagnje; pren., knjiž. ta roman je nedonošeno delo
  23.      nèdonóšenček  -čka m (-ọ́) nedonošen otrok: hraniti nedonošenčka; umrljivost nedonošenčkov se je znižala; pren., knjiž. romanu se vidi, da je nedonošenček
  24.      nèdonóšenec  -nca m (-ọ́) knjiž. nedonošen otrok: oddelek za nedonošence
  25.      nèdonóšenost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost nedonošenega: nedonošenost otroka lahko ob premajhni skrbi vpliva tudi na njegov razvoj; pren., knjiž. nedonošenost umetniškega dela

   9.601 9.626 9.651 9.676 9.701 9.726 9.751 9.776 9.801 9.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA