Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (9.401-9.425)


  1.      najdévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od najdevati: neutrudno iskanje in najdevanje nove likovne govorice ♪
  2.      najdévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. večkrat najti: pogosto je na cesti najdeval letake / režiser najdeva v sodobnem svetu nasilje in brezperspektivnost ugotavlja, odkriva / najdevati se pred kinom ♪
  3.      najdíšče  -a s (í) 1. arheol. kraj, prostor, kjer se najde predmet, zlasti iz starejšega zgodovinskega obdobja: poimenovati kulturo po najdišču; karta najdišč / neolitsko, slovansko najdišče / arheološko najdišče 2. knjiž. kraj, prostor, kjer se najde kaj sploh: najdišče gob, medu / rudno najdišče nahajališče / najdišče starih besed ♪
  4.      najdíščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na najdišče: najdiščni prostor / najdiščni podatek ♪
  5.      najdítelj  -a m (ȋ) kdor najde kaj izgubljenega, pozabljenega: najditelj je izročil uro lastniku; najditelj aktovke, psa / publ. pošten najditelj naj izgubljeni predmet vrne proti nagradi ♪
  6.      najdíteljica  -e ž (ȋ) ženska oblika od najditelj ♪
  7.      najédati  -am nedov. (ẹ́) povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: rja najeda kovino; raztopina najeda tkanino; pren., ekspr. dvomi ga najedajo; vojna najeda njegovo zdravje ♪
  8.      najédkati  -am dov. (ẹ̑) z jedkanjem načeti, poškodovati: v vodi raztopljene snovi so najedkale kovinske dele / najedkati kliše izjedkati ♪
  9.      najemodajálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) publ. kdor da kaj v najem: najemodajalec in najemojemalec moreta sporazumno spremeniti pogodbo ♪
  10.      najézdnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., zool. najezdnik ♪
  11.      najézdnik  -a m (ẹ̑) nav. mn., zool. žuželke, ki uničujejo ličinke drugih žuželk, Ichneumonidae ♪
  12.      nàjnazádnje  tudi nájnazádnje prisl. (ȁ-ȃ; ȃ-ȃ) ekspr. nazadnje: sem pride pomlad najnazadnje ♪
  13.      nàjpopréd  tudi nájpopréd prisl. (ȁ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑) zastar. najprej: najpopred ga morava poiskati ♪
  14.      nàjpréd  tudi nájpréd prisl. (ȁ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑) zastar. najprej: najpred premisli, potem se odloči ♪
  15.      nàjzádnji  tudi nájzádnji -a -e prid. (ȁ-ȃ; ȃ-ȃ) ekspr. zadnji: on je bil najzadnji na vrhu / ne bova na plesu najzadnja ∙ ekspr. ravnali so z njim kakor z najzadnjim hlapcem brezobzirno, ponižujoče ♪
  16.      nakadíti  -ím dov., nakádil (ȋ í) 1. s kajenjem priti do določene količine dima: sedel je v dimu, ki ga je čez dan nakadil 2. nekoliko okaditi: to meso ste samo nakadili, ne pa prekadili nakadíti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po kajenju: gostje so se nakadili; za dolgo se je nakadil cigaret nakajèn -êna -o 1. deležnik od nakaditi: nakajene jetrne klobase 2. pog., ekspr. pijan: gostje so že nakajeni; domov je prišel precej nakajen ♪
  17.      nakídati  -am dov. (í ȋ) s kidanjem spraviti kam: nakidati gnoj na voz / voz si preveč nakidal naložil / brezoseb. nakidalo je snega do streh nametlo ♪
  18.      naklàd  -áda m (ȁ á) 1. star. tovor, breme: ladja z ljudmi in nakladom se je potopila / teža naklada / imela je velik naklad čipk okoli vratu 2. zastar. naklada: knjiga je izšla v majhnem nakladu 3. nekdaj dodatni, povečani davek: bil je oproščen tega naklada ♪
  19.      nakláda  -e ž (ȃ) 1. navadno s prilastkom celotno število izvodov ene izdaje kakega tiskanega dela, publikacije: knjiga je bila kljub visoki nakladi hitro razprodana; naklada revije pada, raste / ponatisniti knjigo v omejeni nakladi / naklada pet tisoč izvodov / vsa naklada je razprodana vsi izvodi ene izdaje kake tiskane knjige, publikacije / naklada znamk 2. čeb. leseni okvir, obod, s katerim se poveča, spremeni prostornina panja: dati sate v naklado / panj z nakladami 3. nekdaj dodatni, povečani davek: naložiti, zvišati naklade / deželne, vojaške naklade ◊ arhit. kamnita plošča, člen med kapitelom stebra in lokom, steno nad njim ♪
  20.      nakladáč  -a m (á) 1. delavec, ki naklada: pristaniški nakladač 2. grad. nakladalnik: kupiti nov nakladač; nakladači in buldožerji ♪
  21.      nakladálec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. delavec, ki naklada: nakladalci in šoferji / jamski nakladalec 2. grad. nakladalnik: nakladalec se je pokvaril ♪
  22.      nakladálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nakladanje: nakladalni stroj; nakladalna naprava / nakladalna postaja; nakladalna rampa / nakladalna norma ◊ agr. nakladalna prikolica navadno enoosna prikolica z visokimi stranicami za mehanizirano nakladanje, razkladanje poljskih pridelkov, sena; čeb. nakladalni panj nakladni panj; navt. nakladalna soha soha na jamboru ali posebnem stebru, ki se uporablja za natovarjanje in raztovarjanje tovora; žel. nakladalni profil naprava, postavljena na tir, za ugotavljanje višine, širine naloženega tovora ♪
  23.      nakladalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se naklada: ta kraj ni primeren za nakladališče / nakladališče lesa / postaja brez nakladališč ♪
  24.      nakladálnica  -e ž (ȃ) prostor ali naprava za nakladanje: zgraditi sušilnico in nakladalnico ♪
  25.      nakladálnik  -a m (ȃ) grad. stroj za nakladanje in prekladanje zemeljskega materiala: bagri, dumperji in nakladalniki ◊ agr. nakladalnik naprava za nakladanje gnoja na vozilo; mont. valjčni nakladalnik naprava s premičnima valjema za nakladanje, sipanje premoga na tekoči trak ♪

   9.276 9.301 9.326 9.351 9.376 9.401 9.426 9.451 9.476 9.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA