Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
D (9.051-9.075)
- mrlád -i ž (ȃ) zastar. mrhovina, crkovina: smrdljiva mrlad ♪
- mrtvoúd -a m (ȗ) star. možganska kap: zadel ga je mrtvoud; umreti za mrtvoudom / mrtvoud ga je zadel v roko ima ohromelo roko zaradi možganske kapi ♪
- mrtvoúden -dna -o prid. (ū) star. ohromel, hrom: ostal je vse življenje mrtvouden; roke so ji ležale ob telesu kakor mrtvoudne / odsekati mrtvoudno vejo suho, odmrlo ♪
- mrtvoúdnik -a m (ȗ) star. ohromel, hrom človek: ozdraviti mrtvoudnika ♪
- mrtvoúdnost -i ž (ū) star. ohromelost, hromost: trpeti zaradi mrtvoudnosti / duhovna mrtvoudnost ♪
- mrzlovôden -dna -o prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na mrzlo vodo: mrzlovodno tuširanje ♦ rib. mrzlovodni akvarij akvarij za mrzlovodne ribe; zool. mrzlovodne ribe ribe, ki živijo v vodah zmerno toplega in hladnega podnebnega pasu ♪
- múden -dna -o prid. (ú ū) zastar. zamuden: mudno delo / mudne obresti / mudni ste s tem delom v zamudi, nepravočasni ♪
- mudíti -ím nedov., mujèn tudi mudèn (ȋ í) 1. s svojo prisotnostjo, početjem ovirati koga pri njegovem delu: pride na obisk in nas mudi; kaj ga mudiš s temi zadevami; ne bom vas mudil, samo nekaj bi vas prosil; moram iti, ker vas že mudim / star. mislite, da ga je to kaj mudilo, takoj je naredil zamudilo 2. nepreh., star. biti (pre)pozen, imeti zamudo: še pol ure je časa, menda ne bomo mudili; pogledal je na uro, gostje so že nekoliko mudili / hitela je, da ne bi mudila zamudila; čeprav je stanoval pred šolo, je zmeraj mudil zamujal mudíti se 1. s smiselnim osebkom v dajalniku imeti na razpolago malo časa, da se kam pride ali kaj opravi: šla sva peš, ker se nama ni mudilo; mudi se jim s pripravami; na vlak, v službo se mu že zelo mudi / ekspr. počakajte malo, kam se vam pa tako mudi; brezoseb. kar počasi delajte, saj se nič ne mudi // z nedoločnikom izraža potrebo, nujnost,
da se takoj kam gre, kaj opravi: jaz lahko čakam, meni se ne mudi ženiti; nič preveč se mu ne mudi vrniti dolg; elipt.: otrokom se zelo mudi iz razreda; mudi se mi domov; zmeraj se mu kam mudi / kot vljudnostna fraza posedite no malo, saj se vam nikamor ne mudi 2. v zvezi s s, z porabljati čas za kaj, kar je ovira pri določenem delu: matere so se mudile z otroki, namesto da bi kuhale; imam dosti dela, ne utegnem se muditi z vami 3. s prislovnim določilom izraža daljšo navzočnost koga na določenem mestu: na povratku se je nekaj časa mudil v naših krajih / zdravnik se je dolgo mudil pri bolniku / publ., z oslabljenim pomenom, zlasti z glagolskim samostalnikom: srečanja se bo udeležilo več rojakov, ki se mudijo na obisku v domovini so; skupina tujih strokovnjakov se že dalj časa mudi na študijskem potovanju po Jugoslaviji je ● pog. ta stvar se ne mudi stvari ni treba takoj, hitro opraviti; z matematično nalogo sem se dolgo mudil, čeprav ni videti težka
dolgo sem jo delal; evfem. mudi se mi nastran opraviti moram malo, veliko potrebo; star. napravi se na pot brez slovesa, nič se ne múdi obotavljaj; ekspr. njemu se pri delu nikamor ne mudi dela počasi mudèč -éča -e: šla sta po dvorani, mudeč se zdaj pred eno sliko, zdaj pred drugo; na paši se mudeče čebele ♪
- mudljív -a -o prid. (ȋ í) redko počasen, obotavljiv: mudljiva ženska mudljívo prisl.: pomlad je v te kraje prihajala mudljivo ♪
- mudljívec -vca m (ȋ) redko počasnež, obotavljavec: opisati lik vojaka mudljivca / zastar. naložiti globo mudljivcu zamudniku ♪
- mudžahíd tudi mudžáhid -a m (ȋ; ȃ) v muslimanskem okolju kdor se z orožjem bori za uveljavitev svojih političnih idej: delovanje mudžahidov v Iranu in Afganistanu ♪
- mulovódec -dca m (ọ̑) kdor vodi in oskrbuje mulo: mulovodci so pregledali tovore; določili so ga za mulovodca / pri partizanih je bil mulovodec ♪
- multiplikánd -a m (ā) mat. število, ki se množi; množenec: multiplikand in multiplikator ♪
- mundiál -a m (ȃ) publ. svetovno prvenstvo: prirediti mundial v nogometu ♪
- mutátis mutándis prisl. (ȃ-ȃ) knjiž. izraža, da je treba pri primerjavi, enačenju upoštevati različnost okoliščin: prej povedano velja mutatis mutandis tudi za druge stranke ♪
- nabádanje -a s (ȃ) glagolnik od nabadati: nabadanje mesa na vilice; paličica za nabadanje ♪
- nabádati -am nedov. (ȃ) z bodenjem, vbadanjem spravljati na kaj: nabadati črve na trnek; nabadati seno na vile / zlasti v srednjem veku nabadati ljudi na kole ∙ ekspr. nabadati koga z očmi jezno in izzivalno ga gledati ♪
- nabesedíčiti -im dov. (í ȋ) ekspr. reči, povedati veliko vsebinsko praznega: česa vsega ji ni nabesedičil / zakaj je prišel, je povedal šele, ko se je nabesedičil nagovoril ♪
- nabòd -ôda tudi -óda m (ȍ ó, ọ́) med. vbod z votlo iglo za odvzem telesne snovi, navadno tekočine; punkcija: z nabodom odstraniti gnoj, kri ♪
- nabodálo -a s (á) 1. gastr. na žaru pečeno meso, navadno z dodatki, nabodeno na paličici: jesti ražnjiče, čevapčiče in nabodalo / srbsko nabodalo 2. paličica, navadno kovinska, za nabadanje, pečenje: nabosti meso, zelenjavo na nabodalo; jekleno, leseno nabodalo ♪
- nabodíčiti se -im se dov. (í ȋ) knjiž., redko zapičiti se, prijeti se: terice .. so si druga drugi otepale pezdir, ki se jim je nabodičil po obleki (I. Zorec) ♪
- nabrázdati -am dov. (ā ȃ) narediti brazdi podobne zareze: nabrazdati površino kamna, lesa; obraz se mu je nabrazdal nabrázdan -a -o: nabrazdana površina; nabrazdano čelo ♪
- nabrázditi -im dov. (á ȃ) nabrazdati: nabrazditi kamen ♪
- nacédek -dka m (ẹ̑) knjiž. kar se nacedi: nacedek medu ♪
- nacedíti -ím dov., nacêdi in nacédi; nacédil (ȋ í) 1. s cejenjem, izločanjem povzročiti nastanek česa: to smolo so nacedile smreke 2. pog., ekspr. v veliki količini dati piti (alkoholno pijačo): nacediti koga z žganjem nacedíti se 1. s cejenjem nabrati se, nateči se: iz satja se je nacedilo še nekaj medu 2. pog., ekspr. napiti se (alkoholne pijače): nacediti se piva, žganja / spet se ga je nacedil nacejèn -êna -o: domov je prišel zelo nacejen ♪
8.926 8.951 8.976 9.001 9.026 9.051 9.076 9.101 9.126 9.151