Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
D (901-925) 
- démanten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. diamanten: demantna krona / demantni lesk / demantni sveder ♪
- demánti -ja m (ȃ) razglasitev vesti ali trditve za neresnično, navadno v tisku; zanikanje, preklic: objaviti demanti; oster, uraden demanti ♪
- demantíranje -a s (ȋ) glagolnik od demantirati: demantiranje poročila ♪
- demantírati -am dov. in nedov. (ȋ) razglasiti vest ali trditev za neresnično, navadno v tisku; zanikati, preklicati: veleposlaništvo je demantiralo vesti o incidentu; vlada je te novice takoj demantirala / demantirati prazne govorice // zavrniti, ovreči: pisec članka demantira samega sebe / praksa je demantirala napačne teorije; življenje tako miselnost vsak dan demantira demantíran -a -o: demantirane izjave ♪
- démantov -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. diamantov: demantov lesk, sijaj ♪
- demarkácija -e ž (á) jur. označitev, označevanje mejne črte na kraju samem: razmejitvena komisija je nadzorovala demarkacijo nove državne meje ♦ med. pas vnetega tkiva ♪
- demarkacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na demarkacijo: demarkacijska znamenja / demarkacijska črta, linija začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja ♪
- demárša -e ž (ȃ) polit. diplomatski ukrep, nastop pri vladi tuje države, navadno kot protest: napraviti demaršo pri zunanjem ministrstvu; diplomatska demarša / izročiti demaršo ♪
- demaskíranje -a s (ȋ) glagolnik od demaskirati: demaskiranje položaja / demaskiranje maškar ♪
- demaskírati -am dov. in nedov. (ȋ) sneti masko z obraza: demaskirati plesalko na pustni zabavi; opolnoči se maškare demaskirajo / igralka se je pazljivo demaskirala odstranila si je ličilo z obraza; pren. demaskirati poskuse reakcionarjev ♦ voj. po raznih znakih ugotoviti, kje so sovražnikovi bojni položaji ♪
- dematerializácija -e ž (á) glagolnik od dematerializirati: težnja po dematerializaciji telesnosti / ekspresionistična dematerializacija jezika ♪
- dematerializíranost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost dematerializiranega: dematerializiranost gotske stavbe ♪
- dematerializírati -am dov. in nedov. (ȋ) odvzeti čemu čim več materialnega: gotska arhitektura dematerializira stavbo; umetnost se je vedno bolj dematerializirala / dematerializirati človekova realna doživetja dematerializíran -a -o: dematerializirana telesnost ♪
- deménca -e ž (ẹ̑) med. oslabitev, zmanjšanje umskih sposobnosti: senilna demenca ♪
- deménten -tna -o prid. (ẹ̑) med. pri katerem se kaže oslabitev, zmanjšanje umskih sposobnosti: dementen bolnik ♪
- deméntnost -i ž (ẹ̑) med. oslabitev, zmanjšanje umskih sposobnosti ♪
- demilitarizácija -e ž (á) odstranitev vojaštva in vojaških naprav s kakega ozemlja: predlog za demilitarizacijo nekaterih otokov ♪
- demilitarizírati -am dov. in nedov. (ȋ) odstraniti vojaštvo in vojaške naprave s kakega ozemlja: demilitarizirati obmejni pas demilitarizíran -a -o: demilitarizirana cona; svobodno demilitarizirano mesto ♪
- demimóndka -e ž (ọ̑) v francoskem okolju lahkoživa ženska, ki je izšla iz višjih družbenih slojev: demimondke in kurtizane; pariške demimondke ♪
- demimóndski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na demimondke: demimondsko življenje; sam.: nič demimondskega ni bilo na njej ♪
- déminutiv -a m (ẹ̑) lingv. manjšalnica, pomanjševalnica: ljubkovalni deminutiv / rada govori v deminutivih ♪
- déminutiven -vna -o prid. (ẹ̑) lingv. manjšalen, pomanjševalen: deminutivno obrazilo ♪
- déminutivnost -i ž (ẹ̑) lingv. lastnost, značilnost deminutivnega: deminutivnost obrazila / deminutivnost izražanja ♪
- demisíja -e ž (ȋ) odpoved opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe; odstop, ostavka: podati, sprejeti demisijo; demisija kabineta, vlade ♪
- demisionírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpovedati se opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe; odstopiti: minister je demisioniral ♪
776 801 826 851 876 901 926 951 976 1.001 
