Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
D (8.501-8.525) 
- mándrija -e ž (ȃ) nar. primorsko kmetija z gospodarskimi poslopji, obdana z zidom: mandrije v tržaškem Bregu ♪
- mandrijár -ja m (ā) nar. primorsko lastnik mandrije: mandrijarji prodajajo na trgu zelenjavo ♪
- mandríl -a m (ȋ) zool. kratkorepa afriška opica s pisano dlako in kožo, Mandrillus sphinx ♪
- mandžúrski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Mandžujce ali Mandžurijo: mandžurska industrija / mandžurski jezik ♪
- mángold -a m (ȃ) pesi podobna vrtna rastlina z užitnimi svetlimi listi: dober pridelek mangolda // jed iz te rastline: kuhan mangold ♪
- mànjvréden -dna -o prid. (ȁ-ẹ́ ȁ-ẹ̄) 1. ki ima manjše telesne ali umske sposobnosti: čutil se je manjvrednega; nacisti so imeli nekatere rase za manjvredne 2. ki je nižje, manj kakovostne vrste: manjvreden les; manjvredna kovina / manjvredna literatura ♦ metal. manjvredno gorivo gorivo, ki ima nizko kalorično vrednost; sam.: bil je mnenja, da je ročno delo nekaj manjvrednega ♪
- mànjvrédnost -i ž (ȁ-ẹ́) stanje, lastnost manjvrednega: trpeti zaradi svoje manjvrednosti; konstitucionalna manjvrednost; muči ga občutje duševne manjvrednosti; strah pred manjvrednostjo / kompleks manjvrednosti ali občutek manjvrednosti pomanjkanje samozavesti zaradi resnične ali namišljene osebne pomanjkljivosti / manjvrednost tega lesa ♪
- mànjvrédnosten -tna -o prid. (ȁ-ẹ́) nanašajoč se na manjvrednost: manjvrednostna zavest / manjvrednostni kompleks ali manjvrednostni občutek pomanjkanje samozavesti zaradi resnične ali namišljene osebne pomanjkljivosti ♪
- mansárda -e ž (ȃ) podstrešno stanovanje, podstrešnica: stanovati v mansardi; majhna mansarda ◊ grad. del strehe, zlomljen pod topim kotom navzdol; stanovanje ali stanovanjski prostor, urejen neposredno pod mansardno streho ♪
- mansárden -dna -o prid. (ȃ) podstrešen: mansardna soba; mansardno stanovanje ◊ grad. mansardna streha streha, katere ploskev je zlomljena v topem kotu navzdol; mansardno okno okno v delu strehe, zlomljenem pod topim kotom navzdol; mansardno stanovanje stanovanje, urejeno neposredno pod mansardno streho ♪
- marénda -e ž (ẹ̑) nar. zahodno malica: iti na marendo ♪
- marijadvórski -a -o prid. (ọ̑) vet., v zvezi marijadvorsko govedo govedo rumenkasto bele barve ♪
- marináda -e ž (ȃ) gastr. gosta tekočina iz olja, kisa, soli, gorčice, čebule, peteršilja za preliv ali za konzerviranje: narediti marinado; pečene ribe politi z marinado / ribja marinada z marinado polita riba ♪
- marketéndar -ja m (ẹ̄) nekdaj kdor vodi potujočo vojaško kantino v sklopu prateža ♪
- marketéndarica -e ž (ẹ̄) nekdaj ženska, ki vodi potujočo vojaško kantino v sklopu prateža ♪
- marmeláda -e ž (ȃ) razkuhano, zgoščeno sadje s sladkorjem: kuhati marmelado; namazati kruh z marmelado; kupiti kozarec marmelade ♪
- marmeláden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na marmelado: marmeladni kozarci ♦ gastr. marmeladni nadev ♪
- maród prid. neskl. (ọ̑) nižje pog., v povedni rabi bolan: danes sem nekaj marod / dva sta marod odsotna zaradi bolezni ♪
- maróden -dna -o prid. (ọ̑) star. bolan: biti maroden ♪
- marodêr -ja m (ȇ) nižje pog. kdor je na bolniškem dopustu: si spet maroder, je zakričal / vodnik je pregledal maroderje ◊ voj. ropar mrličev in ranjencev na bojišču, mrhovinar ♪
- marodêrstvo -a s (ȇ) nižje pog. uporabljanje bolniških dopustov: zaradi maroderstva jih je letos na delu precej manjkalo ◊ voj. ropanje mrličev in ranjencev na bojišču, mrhovinarstvo ♪
- marodíranje -a s (ȋ) glagolnik od marodirati: za marodiranje ni bilo časa ♪
- marodírati -am nedov. (ȋ) nižje pog. biti na bolniškem dopustu: spet marodira / pri vojakih je, če je le mogel, marodiral ♪
- màrsikdàj prisl. (ȁ-ȁ) izraža precejšnje število ponovitev v nedoločenem, poljubnem času: tudi pri nas se je marsikdaj oglasila; marsikdaj se je zamislil ♪
- màrsikdó màrsikóga zaim. (ȁ-ọ̄) izraža precejšnje število nedoločenih, poljubnih oseb: marsikdo se s teboj ne bo strinjal; o marsikom bi se dalo reči isto ♪
8.376 8.401 8.426 8.451 8.476 8.501 8.526 8.551 8.576 8.601 
