Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (8.426-8.450)



  1.      magdaléna  -e ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. lahkoživa ženska: družiti se z magdalenami
  2.      magdalénka  -e ž (ẹ̑) rel. redovnica reda, ki se ukvarja zlasti s strežbo bolnikov: samostan magdalenk ◊ agr. rana magdalenka trta z zgodaj zorečimi belimi grozdi; zelena magdalenka hruška podolgovate oblike, zelene barve in sladkega okusa, ki dozori ob koncu julija
  3.      magnitúda  -e ž () geol. jakostna stopnja potresa: potres z magnitudo nad sedem / izračunati magnitudo potresa
  4.      maharádža  -e in -a m () v Indiji knez, vladar: bogastvo maharadže; maharadže in radže
  5.      mahedrálo  -a s (á) slabš. 1. kar mahedra, navadno kos obleke: kaj si dala nase to mahedralo 2. kdor nerodno, okorno hodi: poglej tisto mahedralo ● slabš. s takimi mahedrali nočem imeti opravka neodločnimi ljudmi
  6.      mahedráti  -ám nedov.) 1. viseti in se valujoče gibati: hlače mu mahedrajo; veter je prenehal in jadro mahedra; slon je mirno stal, le dolga ušesa so mu mahedrala; vrvi mahedrajo sem in tja; ekspr. obleka mu kar mahedra na suhem telesu 2. delati, povzročati, da se kaj valujoče giblje: svinja mahedra z ušesi / ekspr. z robcem mu mahedra maha 3. ekspr. nerodno, okorno hoditi, navadno v preveliki obleki: okrevajoči bolnik že mahedra po sobi; videl ga je, kako mahedra v hlev / v spalni srajci je mahedrala k vratom ∙ ekspr. kam pa mahedraš greš mahedráje: mahedraje z vsem telesom je prišel mahedrajóč -a -e: mahedrajoče hlače; ohlapno mahedrajoč trebuh
  7.      mahedràv  -áva -o prid. ( á) ki mahedra: mahedravi uhlji; mahedrave hlače; mahedrava obleka / odšel je z mahedravimi koraki; ekspr. smeh ji je stresal mahedrave prsi / ekspr. mahedrava ženska mahedrávo prisl.: mahedravo so se premikali; obleka je mahedravo visela na njem; mahedravo oblečen
  8.      mahedrávec  -vca m () slabš. človek, zlasti neskrbno oblečen ali neodločen: počasen mahedravec
  9.      mahedrávke  -drávk ž mn. () knjiž., ekspr. široke, mahedrave hlače: nosil je zakrpane mahedravke
  10.      mahedrávost  -i ž (á) lastnost, značilnost mahedravega: mahedravost obleke / mahedravost nog / slabš. mahedravost politike
  11.      maître d'hôtel  maître d'hôtela [mêtrǝdotêl] m (-) knjiž. šef strežbe, zlasti v večjem gostinskem obratu
  12.      majordóm  -a m (ọ̑) 1. zgod., v frankovski državi upravitelj dvora, kraljevih posestev: dolžnosti majordoma; politični vpliv majordomov 2. v nekaterih deželah, v dvorskem, plemiškem okolju višji uslužbenec, ki vodi gospodinjstvo in nadzoruje služabništvo: knezov majordom
  13.      makadám  -a m () površina ceste iz povaljanih plasti kamna in peska: prašen makadam; vremenski vplivi na makadam / pog. z asfalta smo zavili na makadam makadamsko cesto
  14.      makadamizírati  -am nedov. in dov. () grad. izdelovati površino ceste iz povaljanih plasti kamna in peska: makadamizirati gozdno pot makadamizíran -a -o: makadamiziran kolovoz
  15.      makadámski  -a -o prid. () nanašajoč se na makadam: makadamsko cestišče / makadamska cesta
  16.      makedonístika  -e ž (í) veda o makedonskem jeziku in književnosti: kroatistika in makedonistika
  17.      makedónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Makedonce ali Makedonijo: makedonski jezik; makedonski narod / makedonska podjetja
  18.      makedónstvo  -a s (ọ̑) lastnosti, značilnosti Makedoncev
  19.      makedónščina  -e ž (ọ̑) makedonski jezik: učiti se makedonščino; predaval je v makedonščini
  20.      malobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) redkobeseden: malobeseden človek; postal je malobeseden // knjiž., redko ki obsega malo besed: malobeseden odgovor
  21.      malobesédnost  -i ž (ẹ̑) redkobesednost: njegovo malobesednost je bolj cenil kot zgovornost nekaterih drugih znancev / malobesednost odgovora
  22.      málodanè  prisl. (á-) knjiž. skoraj: igra je malodane pri kraju; malodane vsi so proti
  23.      malodóbrn  -a -o prid. (ọ̄) zastar. ničvreden, malovreden: malodobrn človek; v tatvino ga je zapeljala njegova malodobrna družba / tako dokazovanje je malodobrno
  24.      malodúšen  -šna -o prid.) ki ni prepričan o uspehu dela, prizadevanja: malodušen človek; ne bodimo malodušni; postati malodušen / malodušne misli; delati kaj z malodušnim srcem malodúšno prisl.: malodušno govoriti malodúšni -a -o sam.: govoril je tako odločno, da so se tudi najbolj malodušni nekoliko pomirili; v njegovem govorjenju je bilo nekaj malodušnega
  25.      malodúšje  -a s () stanje človeka, ki ni prepričan o uspehu dela, prizadevanja: kljub neuspehu ga ni prevzelo malodušje; malodušje je zajelo vso skupino; kazati, vzbujati malodušje; pretirana samozavest in malodušje

   8.301 8.326 8.351 8.376 8.401 8.426 8.451 8.476 8.501 8.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA