Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (8.201-8.225)



  1.      ladjedélnica  -e ž (ẹ̑) podjetje za graditev in popravljanje ladij: sestanek vseh delavcev ladjedelnice / ob bombardiranju je bila ladjedelnica hudo poškodovana kraj, prostor z napravami za graditev in popravljanje ladij
  2.      ladjedélničar  -ja m (ẹ̑) kdor gradi in popravlja ladje: odpustili so tudi nekaj ladjedelničarjev / zbor ladjedelničarjev vseh zaposlenih v kaki ladjedelnici
  3.      ladjedélniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ladjedelnico ali ladjedelništvo: ladjedelniške naprave / ladjedelniški delavci / ladjedelniški oddelek pomorske šole
  4.      ladjedélništvo  -a s (ẹ̑) dejavnost, ki se ukvarja z graditvijo in popravljanjem ladij: razvoj ladjedelništva
  5.      ladjedélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ladjedelstvo: ladjedelski delavci / ladjedelska industrija
  6.      ladjedélstvo  -a s (ẹ̑) dejavnost, ki se ukvarja z graditvijo in popravljanjem ladij: napredek ladjedelstva
  7.      ladjelòm  -ôma m ( ó) knjiž. uničenje, potopitev ladje na morju; brodolom: kapitan je spoznal, da je ladjelom neizbežen // ekspr. velik in odločilen neuspeh, propad: ladjelom civilizacije
  8.      ládjenica  -e ž (ā) knjiž. pristaniška naprava za popravljanje ali čiščenje podvodnih delov ladje; dok: spraviti ladjo v ladjenico
  9.      ladjévje  -a s (ẹ̑) 1. vse ladje kake države: obnavljati ladjevje; jugoslovansko ladjevje / zračno ladjevje letala, letalstvo 2. ladje s skupnim namenom in pod skupnim poveljstvom: premagati sovražno ladjevje / obalno, rečno ladjevje; ribiško, trgovsko ladjevje; tankersko ladjevje / publ. naše belo ladjevje potniško ladjevje / vesoljsko, zračno ladjevje
  10.      ladjevódec  -dca m (ọ̑) knjiž. pomorski strokovnjak, ki vodi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega; pilot: izkušen ladjevodec // kdor vodi ladjo sploh
  11.      ladjevódja  -e tudi -a m (ọ̑) 1. navt. čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od krmarja, ali nosilec tega čina: postati ladjevodja 2. star. kapitan, zlasti na manjši ladji
  12.      ládjica  -e ž (ā) 1. manjšalnica od ladja: na tej progi vozijo le ladjice; obalna, rečna ladjica 2. ekspr. čoln, jadrnica: na jezeru se zibljejo ladjice 3. igrača, ki predstavlja ladjo, čoln: otroci spuščajo po vodi ladjice; papirnata ladjica ◊ bot. ladjica zrasla spodnja venčna lista metuljastega cveta; zool. papirnata ladjica glavonožec s tanko apnenčasto lupino in z izrazito spolno dvoličnostjo, Argonauta argo
  13.      ládjičar  -ja m (ā) les. skobljič z vbočenim ali izbočenim spodnjim delom za skobljanje krivin v lesu: ladjičar in brazdar
  14.      ládjin  -a -o (ā) pridevnik od ladja: ladjin bok
  15.      ládjišče  in ladjíšče -a s (ā; í) star. pristanišče: varno ladjišče; ladje v ladjišču / čoln se je oddaljeval od ladjišča in se bližal blejskemu otoku
  16.      lady  [lé(j)di] ž neskl. (ẹ̑) navadno pristavek k imenu plemkinje, v angleškem okolju gospa: lady Hamilton
  17.      lagóda  tudi lágoda -e ž (ọ́; á) knjiž. lagodnost, udobnost: miselna lagoda / množica potnikov je navalila v vagon in konec je bilo dotedanje lagode
  18.      lagóden  tudi lágoden -dna -o prid., lagódnejši tudi lágodnejši (ọ́ ọ̄; á) 1. pri katerem ni potreben trud, prizadevanje: lagodna hoja / zavida jim lagodno in brezskrbno življenje 2. ki ljubi stanje, v katerem se ni treba truditi, prizadevati: lagoden človek; preveč je lagoden, da bi se potrudil lagódno tudi lágodno prisl.: hoditi počasi in lagodno; sedel je za mizo in lagodno pripovedoval svoje doživljaje; lagodno živeti
  19.      lagódje  -a s (ọ̑) knjiž. lagodnost, udobje: imeti hoče mir in lagodje
  20.      lagódnost  tudi lágodnost -i ž (ọ́; á) 1. lastnost, značilnost lagodnega človeka: njegova lagodnost jih draži; premagati prirojeno lagodnost / delati z lagodnostjo 2. stanje, v katerem se človek ne trudi, ne prizadeva: tam je vladala lagodnost in površnost / duhovna lagodnost
  21.      lahkodúšen  -šna -o prid.) zastar. neprizadet, ravnodušen: je lahkodušen človek lahkodúšno prisl.: pripovedoval je tako lahkodušno, kot da bi se ga vse to nič ne tikalo
  22.      lájdra  -e ž () pog., slabš. vlačuga, prostitutka: k tisti lajdri hodi; z lajdrami se vlači; druščina lajder in zvodnikov / kot psovka lajdra nesramna
  23.      lájdrast  -a -o prid. () pog., slabš. ki se vlačuga, vlači: lajdrasta ženska / tista lajdra lajdrasta
  24.      lájdrati  -am nedov. () pog., slabš. potepati se, pohajkovati: doma bodi, kaj bi lajdrala okoli lájdrati se vlačugati se, vlačiti se: jaz delam, ti se pa lajdraš z babami; kaj vem, s kom se zdaj lajdra
  25.      láketbráda  in láket bráda -e ž (-á) star. zelo dolga brada: pravljica o možu z laketbrado / Pedenj-človek; laket-brada z okna mu po steni pada (O. Župančič)

   8.076 8.101 8.126 8.151 8.176 8.201 8.226 8.251 8.276 8.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA