Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
D (8.076-8.100) 
- koriánder -dra m (á) 1. bot. zdravilna rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Coriandrum sativum: koriander že cvete 2. začimba, pripravljena iz semen te rastline: dodala je še malo popra in koriandra ♪
- koriándol -a m (ȃ) nav. mn. 1. dolg papirnat barvast trak, zvit v kolobarček: na maškaradi so si metali konfete in koriandole 2. nar. primorsko barvast papirček, navadno okrogel za (medsebojno) obmetavanje udeležencev na zabavah, zlasti maškaradah; konfet: ves je bil posut s koriandoli ♪
- korida gl. corrida ♪
- koridór -ja in -a m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom ozek pas ozemlja, po katerem potekajo prometne zveze: koridorji preko naše države so že preveč obremenjeni / zračni in kopenski koridorji med državami / ta rečna dolina je dober kopenski koridor; pren., knjiž. delali so si koridor skozi množico 2. knjiž. ozek, dolg prostor v stavbi, odkoder vodijo vrata v bivalne in druge prostore; hodnik: sprehajati se po koridorju; obokan, temen koridor / vrata na koridor ♪
- koridórski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na koridor: koridorsko ozemlje / koridorske predsobe ♦ arhit. koridorska zgradba zgradba z vzdolžnim hodnikom in prostori ob njegovih straneh ♪
- korigènd -ênda in -énda m (ȅ é, ẹ́) jur., nekdaj mladoletni prestopnik v poboljševalnem oddelku prisilne delavnice ♪
- korodírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. kem. razpadati, razkrajati se zaradi kemičnih ali elektrokemičnih procesov: kovina korodira // preh. povzročati tak razpad, razkroj: fluorovodikova kislina korodira steklo; sulfatna raztopina korodira beton 2. geogr. povzročati razpad, razkroj zemeljske površine: voda korodira apnenec korodíran -a -o: korodirane stene jame ♪
- Koromándija -e ž (á) po ljudskem verovanju dežela, kjer je vsega dovolj, kjer je zelo dobro: vedno sanjajo o Koromandiji / babica jim je pripovedovala o Indiji Koromandiji ♪
- korpus delikti gl. corpus delicti ♪
- korúnd -a m (ȗ) min. rudnina aluminijev oksid ♪
- kozjebrád in kozjebràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima kratko, koničasto brado: imel je zelo dolg, kozjebrad obraz / kozjebradi gospod ♪
- kozjebrádec -dca m (ȃ) ekspr. kdor ima kratko, koničasto brado: kaj bi tisti kozjebradec ♪
- kozmodróm -a m (ọ̑) teh. prostor za vzletavanje vesoljskih ladij, zlasti v ruskem okolju; vzletišče, izstrelišče: s kozmodroma izstreliti vesoljsko ladjo ♪
- kozodòj -ôja m (ȍ ó) nar. nočna ptica selivka rjavo rdeče barve; legen, ležetrudnik ♪
- kráda -e ž (á) nar. gorenjsko skladovnica (drv): narediti krado / zložiti drva v krado ♪
- krádež -a m (ȃ) ekspr. kraja, tatvina: drzen kradež / kradež v trgovini / povsod je vladal nered in kradež // redko tat, ropar: bil je znan kradež ♪
- kradljív -a -o prid. (ȋ í) ki (rad) krade: hudoben je in celo kradljiv; kradljiv kot sraka ♪
- kradljívec -vca m (ȋ) nav. ekspr. kdor (rad) krade: čisto navaden kradljivec je / tista dva kradljivca so prijeli ♪
- kradljívka -e ž (ȋ) ženska oblika od kradljivec: po dolgem času so kradljivko prijeli ♪
- kradljívost -i ž (í) lastnost kradljivega človeka: očital mu je sleparstvo in kradljivost ♪
- krádoma prisl. (ȃ) knjiž. skrivaj, naskrivaj: kradoma oditi, priplaziti se / kradoma se ozreti, pogledati / ekspr. od gozda se kradoma spušča tema komaj opazno, počasi ♪
- kratkobeséden -dna -o prid. (ẹ̑) redkobeseden: ves večer je bila bolj kratkobesedna ♪
- kratkodlák in kratkodlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima kratko dlako: kratkodlak pes / mehko in kratkodlako krzno ♪
- kratkodlákar -ja m (ȃ) žival s kratko dlako, navadno pes: goji dolgodlakarje in kratkodlakarje ♦ lov. nemški kratkodlakar lovski pes s prisekanim repom in kratko dlako, rjave barve ali bele barve z rjavimi lisami ♪
- kratkodnévnica -e ž (ẹ̑) bot. rastlina, ki potrebuje za rast ali cvetenje manj kot dvanajst ur dnevne svetlobe ♪
7.951 7.976 8.001 8.026 8.051 8.076 8.101 8.126 8.151 8.176 
