Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (7.976-8.000)


  1.      komandíranje  -a s (ȋ) glagolnik od komandirati: glasno komandiranje / komandiranje so zamenjali s prepričevanjem ♪
  2.      komandírati  -am nedov. (ȋ) 1. pog. ukazovati, odločati: za delo mu ni mar, samo komandiral bi / pri njih komandira žena ∙ pog. druge bi komandiral, sam pa ni nič boljši jim dajal nauke, se vmešaval v njihovo ravnanje, vedenje // nedov. in dov., zastar. poveljevati: desetar je komandiral glasno in razločno / komandirati vojakom 2. nižje pog. skrbeti za koga, negovati: bolnike komandira sama / otroke lepo komandira vzgaja, uči komandírati se nižje pog. živeti, imeti se: kako se kaj komandiraš / mlada dva se slabo komandirata komandíran -a -o: zastar. tja so bili komandirani po ukazu glavnega poveljnika poslani ♪
  3.      komandíten  -tna -o prid. (ȋ) navadno v zvezi komanditna družba, v kapitalistični ekonomiki trgovska družba, v kateri nekateri člani jamčijo z vsem svojim premoženjem, drugi pa le do višine vloženega deleža ♪
  4.      komándos  -a m (ȃ) vojak, posebej izurjen za opravljanje diverzij ali sabotaž na sovražnikovem ali okupiranem ozemlju: komandosi so ubili visokega oficirja; oddelek, skupina komandosov / palestinski komandosi // oddelek takih vojakov: ustanovili so več manjših enot in komandosov; pripadniki mornariških komandosov ♪
  5.      komédija  -e ž (ẹ́) 1. gledališka igra vesele, šaljive vsebine: pisal je drame in komedije; antična, sodobna komedija; lahkotna komedija / igrati, nastopati v komediji / bulvarska komedija; komedija v treh dejanjih ♦ lit. karakterna komedija // uprizoritev take igre: gledati komedijo / dobro obiskana komedija / v kinu predvajajo ameriško barvno komedijo 2. ekspr. zabavno, smešno dogajanje: take komedije pa še ne pomnim / v tej hiši je vedno komedija je vedno veselo, zabavno 3. nav. mn., ekspr. neprijetnosti, težave: s teboj so zmeraj komedije; boji se, da jim ne bi povzročil kakšnih komedij / ne delaj komedij zaradi take malenkosti ● ekspr. z menoj že ne bodo zganjali komedije se norčevali iz mene; ekspr. on opravi take reči brez komedij brez težav, zapletov, zlasti nepotrebnih; ekspr. dovolj je te komedije, izginita čimprej izraža zahtevo po prenehanju določene aktivnosti, zlasti neprijetne ♪
  6.      komedijánt  in komedijànt -ánta m (ā á; ȁ á) 1. kdor poklicno zabava gledalce, zlasti s šalami, rokohitrstvom: komedijant s čašo in kockami; čarovnije komedijantov / ekspr. ta fant je pa res pravi komedijant 2. ekspr. kdor se kaže drugačnega, kot je, se pretvarja: kakšnega komedijanta pa igraš pred ljudmi / bil je spreten politični komedijant 3. zastar. igralec, ki igra komične vloge; komik: gledališče ima dobrega komedijanta // (gledališki) igralec sploh: postal je komedijant / potujoči komedijanti ♪
  7.      komedijántka  -e ž (ā) ženska oblika od komedijant: nastop komedijantke / odkril je, da je čisto navadna komedijantka ♪
  8.      komedijántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na komedijante: ima komedijantski glas / komedijantska zabava / komedijantska pobožnost / to je sad bogate komedijantske tradicije / komedijantski voz ♪
  9.      komedijántstvo  -a s (ā) lastnost, značilnost komedijantskega: njegovo komedijantstvo je bilo občudovanja vredno / ekspr. bil je spreten v političnem komedijantstvu / uprizoritev je bila polna žlahtnega odrskega komedijantstva / ljudem se hoče komedijantstva komedijantskih zabav, šal ♪
  10.      komédijski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na komedijo: komedijski zaplet / mojstri komedijske zvrsti / komedijski element drame ♪
  11.      komediográf  -a m (ȃ) kdor piše komedije: največji živeči komediograf ♪
  12.      komediografíja  -e ž (ȋ) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je komedija: proučevanje komediografije // komediografska dela, komedije: značilnost Gogoljeve komediografije ♪
  13.      komediográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na komediografe ali komediografijo: komediografski avtor / modernistični komediografski poskusi / Nušićeva komediografska dela ♪
  14.      koménda  -e ž (ẹ̑) rel. 1. najmanjša upravna enota viteškega reda: posest komende; predstojnik komende / križniška komenda // poslopje, kjer je sedež te upravne enote: zidati komendo; cerkev, grad in komenda 2. nekdaj posestvo, premoženje viteškega reda: dobiti, upravljati komendo; delavci v komendi ♪
  15.      komendátor  -ja m (ȃ) rel. upravitelj komende: maševal je komendator ♪
  16.      koméndnik  -a m (ẹ̑) knjiž., redko komendator: imenovan je bil za komendnika ♪
  17.      komód  prid. neskl. (ọ̑) pog. 1. neprizadeven, len: to je izredno komod človek / ljudje so vsak dan bolj komod ∙ pog., nav. iron. čez komod ga ni največ je vredno lagodno, udobno življenje 2. udoben, prijeten: imaš pa res komod fotelje; ta plašč je zelo komod komód prisl. zelo lahko, z lahkoto: to bom pa komod naredil; komod pride v eni uri ♪
  18.      komóda  tudi kómoda -e ž (ọ̑; ọ̑) nizka omara s predali za shranjevanje perila, predalnik: vzeti perilo iz komode; starinska komoda ♪
  19.      komóden  -dna -o prid., komódnejši (ọ́ ọ̄) nav. ekspr. 1. pri katerem ni potreben trud, prizadevanje; lagoden: komodna služba / všeč mu je komodno življenje / naslonjač je prav komoden udoben 2. neprizadeven, len: komoden človek / vodstvo je bilo preveč komodno komódno prisl.: komodno sedeti; ljudje so stali komodno ob strani; sam.: komodnejši se lahko peljejo z avtomobilom do konca ♪
  20.      komoditéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. komodnost: preganja komoditeto in lenobo / zavladala je vsesplošna komoditeta ♪
  21.      komódnež  -a m (ọ̑) pog. neprizadeven, len človek: v vodstvu so sami komodneži ♪
  22.      komódnost  -i ž (ọ́) nav. ekspr. lastnost, značilnost komodnega: popustil je le zaradi komodnosti / zanemarjanje zdravnikovih navodil iz komodnosti / izredna komodnost in funkcionalnost ležišča / že od nekdaj mu je všeč komodnost ♪
  23.      komodór  -ja m (ọ̑) 1. v stari Jugoslaviji čin, za stopnjo nižji od kontraadmirala, ali nosilec tega čina: komodor in kontraadmiral 2. zlasti v Angliji, med drugo svetovno vojno poveljnik konvoja ♪
  24.      kompavnden  tudi compounden -dna -o [kompáu̯nd-] prid. (ȃ) elektr., navadno v zvezi kompavndni motor elektromotor z zaporednim in vzporednim navitjem za vzbujanje magnetnega polja ♪
  25.      kompéndij  -a m (ẹ́) knjiž. priročnik z na kratko, pregledno prikazano snovjo določene stroke: napisati kompendij / učiti se iz kompendijev ♪

   7.851 7.876 7.901 7.926 7.951 7.976 8.001 8.026 8.051 8.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA