Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (7.951-7.975)


  1.      koledovánje  in kolédovanje -a s (ȃ; ẹ̑) glagolnik od koledovati: koledovanja se je redno udeleževal ♪
  2.      koledováti  -újem in kolédovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑) 1. etn. hoditi od hiše do hiše, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem, in s petjem ali igranjem želeti srečo: le malokje še koledujejo 2. nar. s petjem ali igranjem nabirati darove: na starost je veliko koledoval 3. nar. zahodno hoditi od hiše do hiše, zlasti zaradi klepetanja; vasovati: sosede so veliko koledovale ♪
  3.      kóledž  -a in kólidž -a tudi college -ea [tretja oblika kólidž tudi kóledž] m (ọ̑) v angleškem in ameriškem okolju višja ali visoka šola ali univerzi pridružena znanstvena ustanova: obiskovati koledž / vse tri otroke ima na koledžu ♪
  4.      kolidírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. biti v nasprotju, navzkrižju: njihovi interesi zelo kolidirajo; njegovo ravnanje kolidira s predpisi // biti istočasen, hkraten: prireditvi kolidirata ♪
  5.      kolidž  gl. koledž ♪
  6.      kolódij  -a m (ọ́) kem. raztopina nitrata celuloze v zmesi alkohola in etra: uporaba kolodija v medicini in fotografiji ♪
  7.      kolódijski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kolodij: kolodijske barve / kolodijski bombaž ♪
  8.      kolodvór  tudi kolodvòr -óra m (ọ̑; ȍ ọ̑) osrednja stavba in njej pripadajoči objekti in naprave, ob katerih se ustavljajo vlaki; železniška postaja: dobiva se pred kolodvorom; zgradili so nov kolodvor / biti v službi na kolodvoru // kraj, prostor, kjer je taka zgradba: tujec je iskal kolodvor; v mestu je več kolodvorov / potniški, tovorni kolodvor ◊ etn. majka prišla s kolodvora otroška igra s petjem, pri kateri si ena od deklic izbira hčere ♪
  9.      kolodvórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kolodvor: kolodvorska čakalnica, restavracija; kolodvorska ura ♪
  10.      koloíd  -a m (ȋ) kem., min. naravna ali umetna snov v amorfni obliki, ki v raztopini ne prehaja skozi membrano: koagulacija koloidov / hidrofilni koloidi ♪
  11.      koloíden  -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na koloid: koloidna raztopina; koloidno stanje / koloidni delci / koloidno zlato ♪
  12.      kolonáda  -e ž (ȃ) arhit. stebri, zgoraj povezani z vodoravno gredo ali loki, stebrišče: kolonade pred baziliko; kolonada iz belega marmorja; dvorišče z velikimi kolonadami ♪
  13.      kolorádar  -ja m (ȃ) ekspr. koloradski hrošč: uničevanje koloradarjev ♪
  14.      kolorádski  -a -o prid. (ȃ) v zvezah: vrtn. koloradska jelka iglasto parkovno drevo z dolgimi, sivo modrimi iglicami, Abies concolor; zool. koloradski hrošč hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata ♪
  15.      kolovódja  -e tudi -a m (ọ̑) slabš. vodja, voditelj: bil je kolovodja mednarodne tolpe; kolovodje so polovili in pozaprli ♪
  16.      komád  -a m (ȃ) 1. žarg. kos, primerek: na zalogi je še nekaj komadov; svoj komad je razdelil na še manjše dele / meriti z litri in komadi / naročiti petdeset komadov piva petdeset steklenic piva 2. publ., navadno s prilastkom umetniško delo, stvaritev, zlasti gledališka ali glasbena: igrajo tudi umetniško šibkejše komade; godba igra poskočne plesne komade / gledališki komad ♪
  17.      komáden  -dna -o prid. (ȃ) žarg. kosoven: prodaja metrskega in komadnega blaga ♪
  18.      kómajda  prisl. (ọ̑) ekspr. komaj: nesreči smo se komajda ognili / grm je komajda meter visok / ali pride? Komajda najbrž ne / v hribih je komajda skopnel sneg ♪
  19.      kománda  -e ž (ȃ) 1. kratek ustni ukaz, zlasti v vojski; povelje: na daleč je bilo slišati oficirjeve komande / ustaviti se na komando stoj! // pog. ukaz, povelje sploh: čakati na komando za odhod / dobili so komando, da se ne smejo upirati / ekspr. komanda je padla povelje je bilo izrečeno; odločeno je / ubogati mora na komando takoj, brez ugovorov 2. skupina vojaških starešin, ki (lahko) poveljuje vojaški enoti ali skupini enot; poveljstvo: komanda se s predlogom ne strinja; bataljonska, divizijska komanda; pren., pog. v službi smo dobili novo komando ♦ voj. komanda garnizona vojaška ustanova, odgovorna za skupne zadeve enot garnizona; komanda mesta do 1957 zaledna vojaška teritorialna enota // sedež take skupine vojaških starešin: zadržali so ga na komandi / ustavil se je pred komando 3. pog. pravica poveljevati vojaški enoti ali skupini enot; poveljstvo, poveljevanje: komando dati, izročiti najsposobnejšim; komando nad vojsko je prevzel general / priti pod komando zaveznikov ∙ pog. vso komando ima v svojih rokah vse vodi, o vsem odloča; pog. popolnoma je pod ženino komando v vsem se ji podreja 4. v nekaterih deželah oddelek, navadno vojakov ali zapornikov, za posebne naloge: delovna komanda; član taboriščne komande 5. nav. mn., teh. priprava ali del priprave za upravljanje, vodenje strojnih naprav: komande delujejo brezhibno; nožne, ročne komande / sistem dvojnih komand ♪
  20.      komandánt  -a m (ā) kdor poveljuje vojaški enoti, večji od čete, ali ustrezni ustanovi, poveljnik: komandanti so se zbrali na posvet / imenovan je za komandanta divizije / vrhovni komandant oboroženih sil Jugoslavije; pren., ekspr. politiki na vasi ne bi smeli postati komandanti // poveljnik, vodja sploh: komandant vesoljske ladje; komandant taborišča / komandant mladinske delovne brigade ♪
  21.      komandántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na komandante: komandantska strogost / komandantska opazovalnica ♪
  22.      komandantúra  -e ž (ȗ) knjiž. poveljstvo, komanda: pogosto odhaja na komandanturo / policijska komandantura ♪
  23.      kománden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na komando ali komandiranje; poveljniški: imajo odličen komandni kader / komandne položaje v vojski so zasedli tujci / to je bilo povedano v komandnem tonu ukazovalnem, poveljevalnem ◊ navt. komandni most najvišji del krova, odkoder se ladja upravlja; teh. komandni pult ali komandna miza pult, miza z vgrajenimi instrumenti za upravljanje in nadzorovanje strojnih naprav ali tehnoloških procesov; komandni stolp stolp, iz katerega se vodi in nadzoruje promet na železniški postaji, letališču; komandna kabina kabina, iz katere se vodi in nadzoruje delovanje strojnih naprav; voj. komandno mesto mesto, prostor, na katerem je poveljstvo pred bojem in po njem; poveljniško mesto ♪
  24.      komandêr  -ja m (ȇ) v nekaterih državah nosilec odlikovanja srednje stopnje: nosi zvezdo komanderja častne legije ♪
  25.      komandír  -ja m (í) 1. kdor poveljuje vojaški enoti, manjši od bataljona, ali ustrezni ustanovi, poveljnik: imel je strogega komandirja; komandir čete, voda 2. vodja oddelka ali postaje milice: komandir daje navodila dežurnemu miličniku / komandir postaje milice ♪

   7.826 7.851 7.876 7.901 7.926 7.951 7.976 8.001 8.026 8.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA