Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (7.876-7.900)



  1.      kodeín  -a m () farm. opijev alkaloid, ki blaži bolečine in zlasti pomirja kašelj
  2.      kódeks  -a m (ọ̑) 1. zakonik, zbirka zakonov: izdati kodeks; kodeks kanonskega prava / Napoleonov kodeks // navadno s prilastkom družbeno priznan in uveljavljen sistem načel, predpisov: moralni kodeks mu tega ne dopušča; kodeks zdravniške etike; nespoštovanje poslovnega kodeksa / publ. kodeks cestnih predpisov 2. redko pravila, pravilnik: seznaniti se s kodeksom / zbiranje podatkov poteka po posebnem kodeksu 3. biblio. rokopisna knjiga iz dobe pred iznajdbo tiska: stari pergamentni kodeksi / supraseljski kodeks ◊ navt. mednarodni signalni kodeks knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh držav
  3.      kodélja  -e ž (ẹ̑) v šop zvito očiščeno predivo za ročno predenje: na preslico je nataknila novo kodeljo; puliti laneno predivo iz kodelje; razkuštrana glava, podobna veliki kodelji; pren., ekspr. njegov obraz je bil ogromna kodelja sivih kocin ♦ tekst. preja iz kratkih konopljenih izčesanih vlaken
  4.      kodéljast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben kodelji: kodeljast šop las
  5.      kodéljica  -e ž (ẹ̑) bot. dozorelo regratovo socvetje: veter raznaša regratove kodeljice
  6.      kóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kod ali kodo: kodni znak / urediti katalog po kodnem sistemu
  7.      kóder  -dra m (ọ́) 1. zvit, zavit šop las ali dolge dlake: kodri ji silijo na čelo; gosti črni kodri / ekspr. razčesavati kodre (kodraste) lase; pren., ekspr. koder cigaretnega dima 2. manjši hišni pes vitke postave z dolgo kodrasto dlako: čistokrvni koder
  8.      kóder  [dǝr] prisl. (ọ̑) navadno s členkom izraža nedoločen, poljuben prostor, po katerem se dogaja premikanje: potika se po travnikih, gozdovih, koder že
  9.      kóder  [dǝr] vez. (ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje prostora, po katerem se dogaja premikanje: koder je divjal vihar, je drevje polomljeno / zapelji, do koder moreš dokoder; odšel je v kraj, od koder ni vrnitve odkoder // za izražanje poljubnosti prostora, po katerem se dogaja premikanje: koder hodi, ga spremljajo otroci // zastar. za izražanje kraja, na katerem se dejanje dogaja; kjer: potoval je v London, koder živijo njegovi sorodniki
  10.      kóderkóli  in kóder kóli [dǝr] prisl. (ọ̑-ọ̑) izraža nedoločen, poljuben prostor, po katerem se dogaja premikanje: klati se po polju, gozdu, koderkoli
  11.      kóderkóli  in kóder kóli [dǝr] vez. (ọ̑-ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti prostora, po katerem se dogaja premikanje: pes ga je spremljal, koderkoli je hodil
  12.      kodicíl  -a m () jur., zlasti pri starih Rimljanih dostavek (k oporoki)
  13.      kodificírati  -am dov. in nedov. () združiti različne zakone ali nepisana pravna določila v enoten (zakonski) tekst: konferenca je kodificirala velik del pomorskega prava // knjiž. uzakoniti, normirati: ustava je kodificirala ustaljene družbene norme / kodificirati knjižni jezik kodificíran -a -o: knjižni jezik takrat še ni bil kodificiran; kodificirano pravo
  14.      kodifikácija  -e ž (á) združitev različnih zakonov ali nepisanih pravnih določil v enoten (zakonski) tekst: kodifikacija predpisov s področja premoženjskih odnosov; kodifikacija letalskega prava // knjiž. uzakonitev, normiranje: kodifikacija načel miroljubne koeksistence
  15.      kodíranje  -a s () glagolnik od kodirati: kodiranje podatkov, sporočil
  16.      kodírati  -am nedov. in dov. () teh. spreminjati določene podatke, informacije v kode: kodirati sporočilo, ukaz / kodirati podatke pred vstavitvijo v računalnik kodíran -a -o: oddajnik oddaja kodirane signale; kodirano označevanje držav, knjig
  17.      kodráč  -a m (á) nav. slabš. kdor ima kodraste lase: ne druži se s tistim kodračem
  18.      kodrálo  -a s (á) redko klešče (za kodranje): segreti kodralo
  19.      kódranje  -a s (ọ̑) glagolnik od kodrati: kodranje las / kodranje krompirjevih listov / klešče (za kodranje) kleščam podobna priprava za kodranje las
  20.      kódranka  -e ž (ọ̑) tekst. nakodrana, prožna preja iz umetnih vlaken: nogavice iz kodranke
  21.      kódrast  -a -o prid. (ọ́) 1. ki ima kodre: kodrasti lasje; kodrasta dlaka, volna / kodrast človek; kodrast psiček 2. podoben kodru: kodrast list rastline / ekspr. nebo je bilo prekrito s kodrastimi oblaki ◊ vrtn. kodrasti ohrovt ohrovt, ki ima zelo kodraste liste
  22.      kódrati  -am nedov. (ọ̑) delati, oblikovati kodre: česati in kodrati; sama se kodra / kodrala ji je lase; pren., ekspr. veter kodra gladino morja kódrati se z dajalnikom biti, nastopati v obliki kodrov: lasje se mu kodrajo / krompirjevi listi se kodrajo kódran -a -o: kodrani lasje
  23.      kódrav  -a -o prid. (ọ́) kodrast: kodravi lasje; kodrava volna / kodrava glava
  24.      kódravec  -vca m (ọ́) ekspr. kodrast človek ali kodrasta žival: otroci so napeto poslušali tistega kodravca
  25.      kódravka  -e ž (ọ́) 1. tekst. nakodrana, prožna preja iz umetnih vlaken: nogavice iz kodravke 2. mn., redko klešče (za kodranje): kupila si je nove kodravke

   7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901 7.926 7.951 7.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA