Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (7.651-7.675)



  1.      jód  -a m (ọ̑) 1. kem. nekovina sivo črne barve in kovinskega sijaja, element J: pomen joda za delovanje žleze ščitnice 2. poljud. temno rjava alkoholna raztopina joda in kalijevega jodida, strok. jodova tinktura: razkužiti okolico rane z jodom
  2.      jodát  -a m () kem. sol jodove kisline: jodati in jodidi
  3.      jóden  -dna -o prid. (ọ̑) ki vsebuje jod: jodne in žveplene kopeli ♦ farm. jodna palička na koncu z vato ovita palička za mazanje z jodovo tinkturo
  4.      jodíd  -a m () kem. sol jodovodikove kisline: uporaba jodidov / kalijev, srebrov, vodikov jodid
  5.      jodírati  -am nedov. in dov. () 1. med. mazati z jodovo tinkturo: jodirati kožo 2. kem. dodajati natrijev jodid ali natrijev jodat: jodirati sol 3. kem. uvajati jod v organske spojine
  6.      jódlanje  -a s (ọ̑) glagolnik od jodlati: tirolsko jodlanje / vriskanje in jodlanje
  7.      jódlar  -ja m (ọ̑) v nemškem alpskem okolju kdor jodla: dober jodlar
  8.      jódlarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na jodlarje ali jodlanje: jodlarski zbor / jodlarske pesmi
  9.      jódlati  -am nedov. (ọ̑) 1. v nemškem alpskem okolju peti melodijo brez besed s hitrim menjavanjem glasov normalnega obsega in falzeta: zna jodlati // izražati veselje z glasovi kot pri tem petju: planinci so vriskali in jodlali 2. ekspr. godrnjati: komaj je vstopil, je žena že začela jodlati / nekaj jodla, pa ga nihče ne razume
  10.      jódler  in jódlar -ja m (ọ̑) v nemškem alpskem okolju melodija, ki se jodla: končati vsako kitico z jodlerjem // glas, ki je tak kot pri jodlanju: motiti tišino z vriski in jodlerji
  11.      jodofórm  -a m (ọ̑) med., nekdaj jodova spojina v obliki rumenega prahu za posipanje ran: vonj po lizolu in jodoformu
  12.      jódov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na jod: vijoličasti jodovi hlapi / jodova kislina; jodova spojina ♦ farm. jodova tinktura temno rjava alkoholna raztopina joda in kalijevega jodida; teh. jodova žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana jodova para
  13.      jódovica  -e ž (ọ̑) kem. vodna raztopina joda in kalijevega jodida
  14.      jódovka  -e ž (ọ̑) žarg., avt. jodova žarnica: jodovke in meglenke
  15.      jodovodíkov  -a -o prid. () kem., v zvezi jodovodikova kislina vodna raztopina vodikovega jodida
  16.      jónagóld  -a m (ọ̑-ọ̑) agr. debelo, okroglo zimsko jabolko rdeče rumene barve, po izvoru iz Amerike: jonatan in jonagold
  17.      júd  -a m, im. mn. júdje in júdi ( ú) 1. pripadnik judovske vere: judje in katoličani 2. stiskač, oderuh: nikar si ne izposojaj pri tem judu 3. nar., v krščanskem okolju otrok, ki (še) ni krščen
  18.      judaízem  -zma m () vera, miselnost, kultura Judov: judaizem in krščanstvo ♦ rel. smer v prvem krščanstvu, ki je zagovarjala ohranitev obrednih predpisov iz stare zaveze
  19.      júdek  -dka m () slabš. manjšalnica od jud: judki se zbirajo / pazi se, da te ta judek ne oslepari
  20.      júdenburški  -a -o prid. () nanašajoč se na Judenburg: judenburška industrija ♦ zgod. judenburški upor upor slovenskih vojakov v mesecu maju 1918 v Judenburgu
  21.      júdeštvo  -a s () slabš., redko izdajstvo, izdaja: to je bilo njegovo prvo judeštvo
  22.      júdež  -a m () nav. slabš. izdajalec, ovaduh: med nami je judež; varuj se tega judeža / kot psovka sram te bodi, judež // hinavec, dvoličnež: Tako ravnajo vsi ti judeži; kar je dovoljeno, jih več ne mika (Molière - J. Vidmar)
  23.      júdežev  -a -o prid. () vrtn., v zvezi judeževo drevo okrasni grm ali nizko drevo, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Cercis siliquastrum
  24.      júdežev  in Júdežev -a -o prid. () v zvezah: ekspr. judežev denar ali judeževi groši denar, pridobljen z izdajo, lažjo; ekspr. judežev poljub hinavski, neiskren
  25.      júdeževski  -a -o prid. () ekspr. tak kot pri apostolu Judu Iškarijotu: judeževska izdaja

   7.526 7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA