Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
D (726-750)
- dekór -a in -ja m (ọ̑) 1. celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi, okras: barve izložbenega dekora; ločevanje dekora od arhitekture; nagrada za najlepši dekor / prikupen dekor za na mizo / ekspr. film je poln operetnega dekora 2. gled. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: filmski, gledališki, odrski dekor; film je posnet na ulicah, brez ateljejskega dekora 3. knjiž., redko ugled, čast, dostojanstvo: njun zakon ni bil srečen, a varovala sta dekor ♪
- dekorácija -e ž (á) 1. celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi, okras: lepa, razkošna dekoracija; cvetlična dekoracija; stenska dekoracija; dekoracija dvorane, stropov; dekoracija na blagu; košarico je obesila na steno kot dekoracijo / ta slika je prazna dekoracija // dekoriranje: ukvarjati se z dekoracijo; strokovnjak za dekoracijo izložbe, stanovanja 2. gled. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: filmska, odrska dekoracija ♪
- dekoracíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dekoracijo: dekoracijska obrt; dekoracijsko blago dekorativno / dekoracijska vaja preizkus likovne opreme na odru; tehnična vaja ♪
- dekoratêr -ja m (ȇ) kdor se poklicno ukvarja z dekoriranjem: dekorater izložb; dekorater modernih stanovanj / odrski dekorater delavec, ki postavlja likovno opremo na odru / nav. slabš. ta slikar je v bistvu dekorater ♪
- dekoratêrka -e ž (ȇ) ženska, ki se poklicno ukvarja z dekoriranjem ♪
- dekoratêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na dekoraterje ali dekoraterstvo: opravljati dekoraterska dela; dekoraterska tehnika ♪
- dekoratêrstvo -a s (ȇ) dejavnost dekoraterjev: posvetil se je dekoraterstvu ♪
- dekoratíven -vna -o prid. (ȋ) namenjen olepšavi, okrasen: dekorativni elementi; dekorativna keramika, pisava; dekorativne tkanine / dekorativna umetnost; dekorativno slikarstvo / Japonke so zelo dekorativne v svojih kimonih / nav. slabš.: dekorativne fraze; ta pesem je zgolj dekorativna dekoratívno prisl.: dekorativno učinkovati; dekorativno poslikan strop ♪
- dekoratívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost dekorativnega: plastična dekorativnost; dekorativnost blaga / ekspr. umetnost je zdrknila v golo dekorativnost ♪
- dekoríranje -a s (ȋ) glagolnik od dekorirati: ukvarjati se z dekoriranjem; dekoriranje sten ♪
- dekorírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati dekoracijo, krasiti: dekorirati stanovanje / dekorirati oder za proslavo dekoríran -a -o: dekoriran prostor; dekorirana zaponka; slavnostno dekorirana miza ♪
- dekórum -a m (ọ̑) knjiž. ugled, čast, dostojanstvo: varoval je dekorum diplomatskega uradnika ♪
- dekrepíden -dna -o prid. (ȋ) knjiž. onemogel, izžit: dekrepiden alkoholik ♪
- dekrepíten -tna -o prid. (ȋ) knjiž., redko onemogel, izžit ♪
- dekrét -a m (ẹ̑) uradna listina, ki ureja službeno razmerje, odločba: zaprosil je za službo in kmalu dobil dekret; izdati, podpisati dekret; prejel sem dekret, da sem odpuščen iz službe; nastavitveni, premestitveni dekret // odredba, ukaz: ustanoviti šolo z dekretom / ekspr. takega stanja ni mogoče odpraviti z dekretom ♪
- dekretál -a m (ȃ) rel., v srednjem veku papeško pismo o rešitvi kakega cerkvenopravnega vprašanja: knjiga dekretalov ♪
- dekretálije -lij ž mn. (á ȃ) rel., v srednjem veku zbirka dekretalov: citati iz dekretalij ♪
- dekretíranje -a s (ȋ) glagolnik od dekretirati: mislil je, da lahko naloge reši le z dekretiranjem; administrativno, birokratsko dekretiranje ♪
- dekretírati -am dov. in nedov. (ȋ) predpisati, določiti z dekretom, odrediti: dekretirati reforme; vlada je dekretirala vrsto ukrepov / dekretirati koga na novo službeno mesto / ekspr. pravice ni mogoče zmeraj dekretirati dekretíran -a -o: odpor proti dekretiranemu optimizmu; ta oblast jim ni bila vsiljena in dekretirana ♪
- dekristjanizácija -e ž (á) knjiž. opuščanje, odpravljanje krščanskega: dekristjanizacija v mestih ♪
- dekstrín -a m (ȋ) kem. z encimi, s kislino ali praženjem delno razgrajen škrob: v ustih se začne presnavljati škrob v sladkor in dekstrin; pražen dekstrin; lahko prebavljivi dekstrin ♪
- dekstrinizírati -am dov. in nedov. (ȋ) kem. spremeniti v dekstrin: dekstrinizirati moko, škrob ♪
- dekstrínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dekstrin: dekstrinska raztopina / dekstrinsko lepilo ♪
- dekstróza -e ž (ọ̑) kem. monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju, škrobu in celulozi; glukoza ♪
- dekúbitus -a m (ȗ) med. rana na telesu, nastala zaradi dolgega ležanja; preležanina: dekubitus na hrbtu ♪
601 626 651 676 701 726 751 776 801 826