Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (7.001-7.025)


  1.      hudolétnica  -e ž (ẹ̑) bot. rastlina z raznobarvnimi cveti v koških, Erigeron: kanadska hudoletnica ♪
  2.      hudomúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) 1. dobrodušno šaljiv in nagajiv obenem: hudomušen človek; hudomušna ženska / hudomušen obraz; hudomušne oči / hudomušen pogled; hudomušna beseda, namera 2. zastar. čemeren, siten: ne bodi vendar tako hudomušen hudomúšno prisl.: hudomušno se nasmehniti, pomežikniti ♪
  3.      hudomúšnež  -a m (ȗ) hudomušen človek: druščina hudomušnežev / ta je hudomušnež že po naravi ♪
  4.      hudomúšnica  -e ž (ȗ) 1. hudomušna ženska: nekatere hudomušnice so mu začele nagajati 2. ekspr. hudomušna misel: njegovo govorjenje je polno hudomušnic in domislic ♪
  5.      hudomúšnik  -a m (ȗ) hudomušnež: bil je znan kot hudomušnik ♪
  6.      hudomúšnost  -i ž (ū) lastnost hudomušnega človeka: njegova hudomušnost jim je začela presedati / hudomušnost ga nikoli ne mine ♪
  7.      húdost  -i ž (ú) knjiž. značilnost hudega: hudost bolezni ♪
  8.      hudôta  -e ž (ó) knjiž. kar je hudo: doživela je veliko hudot ♪
  9.      hudoúren  -rna -o prid. (ū ȗ) 1. nanašajoč se na hudo uro: nad vasjo se kopičijo hudourni oblaki; hudourno nebo / hudouren vihar / hudourno znamenje znamenje, ki napoveduje hudo uro; hudourna sveča v kmečkem okolju sveča, ki se prižge ob hudi uri; pren., ekspr. nanj se je usula hudourna ploha besed 2. redko hudourniški: preko skal drvi hudouren potok; hudourna struga 3. ekspr., redko vihrav, divji: ne maram več videti tega hudournega človeka / njegova hudourna strast je kmalu prešla hudoúrno prisl.: otroci so hudourno vreli skozi šolska vrata ♪
  10.      hudoúriti  -im nedov. (ū ȗ) ekspr. teči kot hudournik: vode hudourijo po pobočjih v dolino // razburjeno se premikati, divjati: hudourila je po hiši ♪
  11.      hudoúrje  -a s (ȗ) neurje: hudourje je naredilo veliko škodo ♪
  12.      hudoúrnica  -e ž (ȗ) redko hudournik: hudournica besni in trga zemljo / hudournice se divje spreletavajo po zraku ♪
  13.      hudoúrnik  -a m (ȗ) 1. gorski potok z zelo velikim padcem: hudourniki derejo v dolino; regulirati, zajeziti hudournik; divjanje hudournikov; razdiralna moč hudournikov; planil je v hišo kakor hudournik / ekspr. solze so se ji v hudournikih ulile po licih 2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: oblaki so izlivali prave hudournike dežja; pred gostilno se je hudournik ljudi ustavil; bruhal je hudournike psovk 3. nav. mn., zool. lastovkam podobne ptice selivke z dolgimi, ozkimi krili, Cypselidae: črni hudournik; planinski hudournik ♪
  14.      hudoúrniški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na hudournik: hudourniška struga / napraviti hudourniške pregrade / skrb za urejanje hudourniških področij ♪
  15.      hudovánje  -a s (ȃ) glagolnik od hudovati se: hudovanje staršev ga je zelo prizadelo / ekspr. knjiga je sprožila pravi vihar hudovanja ♪
  16.      hudováti se  -újem se nedov. (á ȗ) biti hud, jezen: hudoval se je in preklinjal; nič se ne huduj; mati se je zaradi otrokove neubogljivosti zelo hudovala; huduje se na ljudi, ki ga opravljajo; hudovala se je nad materjo, ker je ni pustila na ples hudujóč se -a -e: hitro se je umaknil s ceste, hudujoč se na šoferje in divji promet ♪
  17.      hudovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) star. 1. hud, jezen: bil je hudovoljen / hudovoljne besede 2. hudoben, nenaklonjen: hudovoljen človek ♪
  18.      hudožêljen  -jna -o prid. (é ē) redko hudoben, škodoželjen: hudoželjna soseda ga neprestano opravlja ♪
  19.      hudožéstvenik  -a m (ẹ̑) publ. član Moskovskega umetniškega akademskega gledališča: gostovanje hudožestvenikov ♪
  20.      hudožív  -a -o prid. (ȋ í) nar. zelo utrujen, zbit: Toda kdaj je Berta, naj je prišla še tako hudoživa poleti iz Križa, šla potem spat? (A. Rebula) ♪
  21.      humíden  -dna -o prid. (ȋ) agr., geogr. pri katerem padavine presegajo izhlapevanje, vlažen: humidna klima; humidna pokrajina / kolobarjenje v humidnih proizvodnih razmerah ♪
  22.      hvalevréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) vreden hvale, priznanja: hvalevreden namen; storil je hvalevredno dejanje / zastar. otrok je zaradi svoje pridnosti res hvalevreden vreden hvale, pohvale ♪
  23.      ibídem  in íbidem prisl. (ȋ; ȋ) knjiž., pri navajanju vira na istem kraju (v knjigi), v istem delu, prav tam ♪
  24.      íde  íd ž mn. (ȋ) pri starih Rimljanih trinajsti oziroma petnajsti dan v mesecu: Cezar je bil umorjen leta 44, na dan marčevih id ♪
  25.      ideál  -a m (ȃ) 1. nav. mn. plemenit, nedosegljiv ali težko dosegljiv cilj: imeti, izdati, izgubiti ideale; navduševal se je za napredne politične ideale; umreti za svoj ideal; hrepenel je po idealih bratstva in pravičnosti; družbeni, narodni, socialistični, življenjski ideali; ideal svobode / Stritarjeva disharmonija med idealom in resničnostjo 2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar vsebuje določene najboljše lastnosti v najvišji meri, vzor: njegova žena je pravi ženski ideal; ideal dobrega delavca / bil je utelešen ideal humanosti; ona je bila njegov pesniški ideal // kar kdo zelo občuduje in želi pridobiti ali posnemati: najti svoj ideal / ta človek je ideal vse mladine vzornik / mirno življenje mu je ideal ♪

   6.876 6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051 7.076 7.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA