Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (6.926-6.950)


  1.      hodník  in hódnik -a m (í; ọ̑) etn. grobo, ročno tkano platno: srajca iz hodnika // preja iz kratkih lanenih ali konopljenih izčesanih vlaken ♪
  2.      hodníkov  in hódnikov -a -o (í; ọ̑) pridevnik od hodnik, platno: hodnikova srajca ♪
  3.      hodnína  -e ž (ȋ) star. hodno platno: rjuhe iz hodnine ♪
  4.      hodníški  -a -o (ȋ) pridevnik od hodnik, prostor: hodniška ograja; hodniška vrata ♪
  5.      hodúlja  -e ž (ú) nav. mn. palica s stopničko za stopalo kot podaljšek nog pri hoji: uporabljati hodulje; hoditi na hoduljah; noge ima dolge kot hodulje ∙ knjiž., ekspr. skozi življenje hodi na hoduljah živi vzvišen nad resničnostjo, vsakdanjostjo // slabš. bergla: hoditi s hoduljami ♪
  6.      hodúljast  -a -o prid. (ú) ekspr. podoben hodulji: ptič na hoduljastih nogah ♪
  7.      hodúljica  -e ž (ú) priprava na kolescih za navajanje otroka na hojo ♪
  8.      hódža  -e tudi -a m (ọ̑) v muslimanskem okolju nižji duhovnik: tujca so peljali k hodži / kot zapostavljeni pristavek k imenu tega duhovnika Nasredin hodža ♪
  9.      hòjladrí  medm. (ȍ-ȋ) izraža veselje, razigranost: zdaj pa veselo, hojladri / hojladri hojladro; hojladrija hojladro ♪
  10.      hòladrí  medm. (ȍ-ȋ) izraža veselje, razigranost: zdaj pa, holadri, veselo / holadri holadro; holadrija holadra; sam.: pog. med svati je pravi holadri / pog. on je bolj na holadri veseljaški, lahkoživ ♪
  11.      holándec  -dca m (ȃ) 1. papir. stroj za mletje celuloze, krp, starega papirja: papirnica je kupila dva najmodernejša holandca 2. strojn. vezni kos z navojem, pri katerem ni treba sukati cevi ♪
  12.      holándski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Holandce ali Holandsko: holandski jezik / holandska pristanišča / holandski tulipani ◊ fiz. holandski daljnogled daljnogled, ki ima za okular razpršilno lečo; friz. holandska brada navzgor počesana brada; strojn. holandska matica holandec ♪
  13.      holándščina  -e ž (ȃ) holandski jezik: knjiga je bila napisana v holandščini ♪
  14.      hólding  -a m (ọ̑) v kapitalistični ekonomiki družba, ki sama ne proizvaja, ampak si z nakupom delnic omogoča vpliv v določenih delniških družbah: kapital holdinga / državni holding; neskl. pril.: holding družba ♪
  15.      hóllywoodski  -a -o [holivud-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na Hollywood: hollywoodski igralec; hollywoodska filmska zvezda ♪
  16.      homedráti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. počasi, nerodno hoditi: pastir je homedral za ovcami ♪
  17.      hominíd  -a m (ȋ) nav. mn., antr. človek in človekovi predniki ter njegovi izumrli najožji sorodniki; človečnjak ♪
  18.      hónda  -e ž (ọ̑) avtomobil, motorno kolo japonske tovarne Honda: voziti se s hondo ♪
  19.      hónved  -a m (ọ̑) zgod. ogrski deli vojske v Avstro-Ogrski, ki niso spadali pod skupno vojno ministrstvo: honved je štel precej pehotnih, huzarskih in artilerijskih polkov // pripadnik teh delov vojske: honvedi z naperjenimi puškami ♪
  20.      hónvedski  -a -o (ọ̑) pridevnik od honved: honvedski polk ♪
  21.      hórda 1 -e ž (ọ̑) slabš., navadno s prilastkom velika skupina nasilnih ljudi, navadno vojakov: deželo so preplavile horde osvajalcev; fašistične, roparske horde; naval vojaških hord ♦ zgod. horda najstarejša, predrodovna skupnost ljudi; zlata horda državna zveza mongolskih plemen od 13. do 15. stoletja ♪
  22.      hórda 2 -e ž (ọ̑) zool. hrbtna struna ♪
  23.      horénden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko grozanski, strašanski: horendna vsota denarja; horendno število brezposelnih / zapleten je bil v horendno afero ♪
  24.      hòt dòg  hòt dôga m (ȍ-ȍ ȍ-ȏ) vroča hrenovka v štručki, navadno z gorčico: jesti, kupiti hot dog; neskl. pril.: obrt. hot dog štručka štručka za pripravo hot doga ♪
  25.      húd  -a -o in -ó prid., hújši (ȗ ú) 1. pretirano strog: bil je hud oče; hudi starši / služi pri hudem gospodarju / imel je zelo hudo ženo 2. v povedni rabi ki ima zaradi nasprotja, spora z okoljem odklonilen odnos do njega: si še hud name; huda je, ker nič ne pišeš; hud kot sršen, ko osa / ekspr. hud je na ves svet / domači so bili hudi na otroka 3. ki izraža, kaže odklonilen odnos do okolja: zaslišal se je njegov hudi glas; okrog sebe je videl same hude obraze / uporabljal je hude izraze 4. ki napada človeka: pri sosedovih imajo hudega psa; medved je zelo huda zver / pes je bil tisti večer nenavadno hud 5. navadno v primerniku ali v presežniku ki ima v moralnem pogledu negativne lastnosti: sin je hujši kot oče; hujša je od samega vraga; najhujši so bili prav oni / obšla ga je huda misel, želja / hudo dejanje 6. ki prinaša trpljenje, težave: hudi časi so bili takrat; huda novica, vest; imeli smo hudo pot / hude sanje; obhajale so ga hude slutnje / ta človek ni za hudo delo težaško, težko / huda ura neurje 7. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: hud mraz, potres; huda lakota; živi v hudi revščini, stiski; huda suša / huda bolečina, nesreča; hude motnje / zgodila se je huda krivica, napaka; huda žalitev / posilil ga je hud kašelj / hud bolnik / hud breg, klanec zelo strm / hud strup / huda paprika paprika, ki ima zelo pekoč okus // nav. ekspr. zelo vnet, navdušen: hud lovec; hud pravdar / bil je hud pijanec ● star. storiti hud konec umreti nasilne smrti; očetova smrt je bila zanj hud udarec zelo ga je prizadela; hud je na denar izkoristi vsako priložnost za zaslužek; krivica dela hudo kri razburja, draži, jezi; ekspr. prav za hudo silo bi že bilo čeprav je malo, bo moralo zadostovati ◊ čeb. huda gniloba hudó 1. prislov od hud: blago se je hudo podražilo; včeraj nas je hudo zeblo; hudo bolan, jezen / hudo se drži, gleda neprijazno, namrščeno 2. v povedni rabi izraža neprijetnost, težavnost česa: hudo je, če nikogar nimaš; najhujše pri vsem je, da ni zdrav; hudo ga je gledati, kako trpi / pri nas je sedaj zelo hudo 3. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža duševno bolečino, žalost: materi je hudo zaradi sina; ekspr. ob slovesu ji je bilo na smrt hudo; hudo mu je pri srcu / hudo mu je po domu; hudo mu je, da ga je užalil / hudo ji je za izgubljeno ogrlico ● hudo je za denar težko ga je zaslužiti; denarja ni (dovolj); s starim človekom je hudo težko je z njim sodelovati, sporazumevati se; pog. hudo ga je imelo, da bi ga udaril komaj se je premagoval; oprosti, nisem mislil tako hudo nisem te hotel (u)žaliti húdi -a -o sam.: ekspr. shujšal sem, huda je bila bilo je hudo, težko; pog. huda je za delo težko ga je dobiti; ekspr. huda mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; gospodarica mu je povedala precej hudih zelo ga je oštela; redko s hudo se pri njem ni dalo nič opraviti s silo, pritiskom; hudo in dobro; ekspr. umreti od samega hudega od velikega trpljenja, pomanjkanja; ima dosti hudega nad seboj storil je veliko slabega; prizadel ti je mnogo hudega; vsega hudega vajen; redko sporeči se do hudega zelo, hudo; ne jemlji tega za hudo ne zameri; sprijaznil se je s hudim ♪

   6.801 6.826 6.851 6.876 6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA