Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
D (6.751-6.775)
- hemeroíden -dna -o prid. (ȋ) pog. hemoroiden: hemeroiden bolnik ♪
- hemeroídi -ov m mn. (ȋ) pog. hemoroidi: zdravljenje hemeroidov ♪
- hemoroíden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hemoroide: hemoroiden bolnik / hemoroidna krvavitev / slabš. star, hemoroiden uradnik ♪
- hemoroídi -ov m mn. (ȋ) med. bolezenska razširitev vene ob zadnjični odprtini, zlata žila: operirati hemoroide ♪
- hendikep ipd. gl. handicap ipd. ♪
- heráldičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na heraldiko, grbosloven: heraldične knjige / zmaj, heraldična žival Ljubljane heráldično prisl.: heraldično stiliziran lev ♪
- heráldik -a m (á) strokovnjak za heraldiko ♪
- heráldika -e ž (á) veda o grbih, grboslovje: strokovnjak za heraldiko ♪
- herbicíd -a m (ȋ) agr. kemično sredstvo za uničevanje škodljivih rastlin, zlasti plevela: škropiti s herbicidi ♪
- herbicíden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na herbicide: herbicidno sredstvo / herbicidno delovanje ♪
- herderjánstvo -a s (ȃ) idejne in umetniške značilnosti Herderjevega ustvarjanja: humanistične vrednote herderjanstva ♪
- hereditáren -rna -o prid. (ȃ) biol. deden: hereditarna bolezen, obremenjenost / hereditarna osnova hereditárno prisl.: hereditarno obremenjen; hereditarno spremenjena celica ♪
- hereditárnost -i ž (ȃ) biol. dednost: hereditarnost krvnih skupin / zakon hereditarnosti ♪
- hermafrodít -a m (ȋ) biol. bitje, ki ima moške in ženske spolne organe hkrati; dvospolnik: nekatere ribe so hermafroditi ♪
- hermafroditízem -zma m (ȋ) biol. obstoj moških in ženskih spolnih organov hkrati pri istem bitju; dvospolnost: hermafroditizem pri človeku ♪
- hermafrodítski -a -o prid. (ȋ) biol. ki ima moške in ženske spolne organe ali celice hkrati; dvospolen: hermafroditska žival / slabš. narednik je vpil s hermafroditskim glasom zelo tankim, visokim ♪
- heródež -a m (ọ̑) knjiž., ekspr. okruten, surov človek: tudi otrokom niso prizanašali, ti herodeži dvajsetega stoletja ♪
- heterodóksen -sna -o prid. (ọ̑) rel. drugačen od pravega cerkvenega nauka: heterodoksni nauki; pren. heterodoksna podoba sveta ♪
- heterodoksíja -e ž (ȋ) rel. nauk, različen od pravega cerkvenega nauka ♪
- hibríd -a m (ȋ) biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: hibrid iz visokega in nizkega graha; odpornost hibridov / čebelji hibridi; pren. posrečen literarni hibrid med novelo in romanom ♪
- hibríden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hibride ali hibridnost: hibridna koruza, rastlina / hibridna spremenljivost rastlin; pren. arhitektonski liki hibridnega stila ♦ agr. hibridna vina vina iz grozdja trt samorodnic ♪
- hibridizácija -e ž (á) biol. križanje, zlasti rastlin: s hibridizacijo so vzgojili odpornejše rastline ♪
- hibrídka -e ž (ȋ) ženska oblika od hibrid ♪
- hibrídnost -i ž (ȋ) biol. lastnost, značilnost hibridnega: hibridnost koruze // sposobnost združevanja različnih lastnosti dveh organizmov: izkoriščati hibridnost za vzgajanje rodovitnejših rastlin ♪
- hidálgo -a m (ȃ) v fevdalni Španiji nižji plemič: ponosen španski hidalgo ♪
6.626 6.651 6.676 6.701 6.726 6.751 6.776 6.801 6.826 6.851