Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (6.676-6.700)


  1.      grozodéjstvo  -a s (ẹ̑) knjiž. grozno dejanje, zločin: njegovo grozodejstvo je bilo kmalu odkrito; ekspr. z ujetniki so počenjali prava grozodejstva ♪
  2.      grozovláda  -e ž (ȃ) zastar. teror, strahovlada: bilo je konec grozovlade in nasilja ♪
  3.      grúda  -e ž (ú) 1. kos sprijete prsti: na njivi razbijajo, tolčejo grude; trda, velika, zdrobljena gruda // s prilastkom neoblikovan kos sprijete snovi: gruda suhega blata; črne grude premoga; sladkor v grudah / gruda masla kepa 2. star. zemlja, prst: rahljati grudo / pesn. revna gruda mu je le malo dajala ● knjiž., ekspr. že nekaj časa je pod grudo je mrtev; vznes. domača ali rodna gruda domači kraj, domovina ◊ agr. gruda sprijeta snov v usirjenem mleku; alp. snežna gruda nestisnjena kepa snega; geol. gruda po prelomih razlomljen del zemeljske skorje; vrtn. koreninska gruda korenine sadike s prstjo, ki se jih drži ♪
  4.      grúdast  -a -o prid. (ú) poln grud: grudasta pot; žene so bile sklonjene nad grudasto zemljo / grudast sladkor ki je v grudah ♦ geogr. grudasto gorovje gorovje, ki je glede na prvotno obliko zelo preoblikovano in po notranjih premikih razkosano na posamezne grude ♪
  5.      grudàt  -áta -o prid. (ȁ ā) redko grudast: grudata zemlja ♪
  6.      grúdav  -a -o prid. (ú) grudast: grudava zemlja / pot je bila strma in grudava ♪
  7.      grúden  -dna m (ú) star. december: bilo je drugega grudna / (meseca) grudna je mraz ♪
  8.      grúdi  -i ž mn. (ȗ) 1. knjiž. (ženske) prsi: grudi so se ji hitro dvigale; razgaljene grudi; pren. zemlja jih je priklenila na svoje grudi 2. ed., zastar. prsi, oprsje sploh: mož je sklonil glavo na grud ♪
  9.      grúdica  -e ž (ú) manjšalnica od gruda: grudica blata; grudica zemlje / grudica snega / mešati moramo tako dolgo, da je moka čisto brez grudic ♪
  10.      grúdičast  -a -o prid. (ú) poln grudic: grudičasta prst / grudičast sladoled ♪
  11.      grúditi  -im nedov. (ú ȗ) star. gristi, glodati: gruditi prepečenec, skorjo kruha ∙ ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; star. vest ga grudi ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde grúditi se 1. padati, klecati: noge so odpovedale, začel se je gruditi / grudil se je pod bremenom 2. zbirati se, kopičiti se: na nebu so se grudili črni oblaki ♪
  12.      grúdje  -a s (ȗ) nar. vzhodno več grud, grude: otroci so tolkli grudje ♪
  13.      grúdnat  -a -o prid. (ȗ) redko grudast: grudnata zemlja ♪
  14.      grundírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. nanašati osnovno barvo, podbarvati: grundirati s kredo ♪
  15.      gúdek  -a m (ȗ) nar. prašiček: Čoka je skotila dvanajst gudekov (F. Godina) ♪
  16.      gudrón  -a m (ọ̑) kem. gost, črn stranski proizvod pri destilaciji premoga, lesa; katran ♪
  17.      gúlden  -dna m (ū) nizozemska denarna enota: plačali so sto guldnov // kovanec v vrednosti te enote ♪
  18.      gvárdija  -e ž (ā) zlasti v romanskem okolju, nekdaj straža, stražniki: prefekt je poklical gvardijo ♪
  19.      gvardiján  -a m (ȃ) rel. predstojnik večjega frančiškanskega, kapucinskega ali minoritskega samostana: oče gvardijan ♪
  20.      gvózdenje  tudi gvozdênje -a s (ọ̄; é) glagolnik od gvozditi: do vrha razpoke je prišel z gvozdenjem ♪
  21.      gvózditi  -im tudi gvozdíti -ím nedov. (ọ̄; ȋ í) 1. alp. plezati z opiranjem ob dve steni: s skrajnim naporom so gvozdili kvišku 2. zastar. z zagozdo utrjevati; gozditi: gvozditi steber ♪
  22.      haciénda  -e ž (ẹ̑) v latinskoameriškem okolju veliko posestvo: lastnik haciende / prenočili smo v gostoljubni haciendi ♪
  23.      hád  -a m (ȃ) v grški mitologiji kraj pod zemljo, kjer prebivajo mrtvi, podzemlje ♪
  24.      hádra  -e ž (ȃ) nar. severovzhodno (velika) ruta, pled: ljudje so se zavijali v hadre in suknje ♪
  25.      hádrica  -e ž (ȃ) nar. ruta, rutica: zavezala si je hadrico na glavo ♪

   6.551 6.576 6.601 6.626 6.651 6.676 6.701 6.726 6.751 6.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA