Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (626-650)



  1.      dekadénca  -e ž (ẹ̑) 1. propad, propadanje, nazadovanje: nemoralnost in dekadenca; intelektualna dekadenca; dekadenca družbe, režima 2. lit. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki goji skrajni subjektivizem in misticizem: francoska dekadenca; pesnik, predstavnik dekadence
  2.      dekadénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) dekadenten: dekadenčna literatura, slika; dekadenčne pesmi / dekadenčni plesi
  3.      dekadènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) 1. predstavnik dekadentne umetnosti: ta pesnik je bil dekadent 2. knjiž., ekspr. propadajoč, propadel človek: degeneriranci in dekadenti
  4.      dekadénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dekadenco: dekadentni pojavi v kulturi; dekadentno plemstvo / pesniki dekadentne literarne smeri; dekadentna umetnost
  5.      dekadentízem  -zma m () lit. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki goji skrajni subjektivizem in misticizem; dekadenca
  6.      dekadéntnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost dekadentnega: dekadentnost pesmi / dekadentnost filma / politična dekadentnost
  7.      dekadéntski  in dekadêntski -a -o prid. (ẹ̄; ē) nanašajoč se na dekadente: dekadentski krožek / dekadentska književnost dekadentna
  8.      dekadéntstvo  in dekadêntstvo -a s (ẹ̄; ē) značilnosti dekadence: dekadentstvo družbe / v tej pesmi je mnogo dekadentstva
  9.      dekádičen  -čna -o prid. (á) mat. ki ima za osnovo število deset, desetiški: dekadični številski sistem; dekadično število
  10.      dekádika  -e ž (á) mat. aritmetika v dekadičnem številskem sistemu
  11.      dékagrám  -a m (ẹ̑-) utežna mera, stotina kilograma: kava v vrečicah po dvajset dekagramov [dkg]
  12.      dekalcinácija  -e ž (á) med. izguba, izgubljanje kalcija iz kosti, zob: dekalcinacija med nosečnostjo
  13.      dekalóg  -a m (ọ̑) rel. deset božjih zapovedi: načela, izražena v dekalogu
  14.      dekamerónski  -a -o prid. (ọ̑) tak kot v Boccacciovem Dekameronu: film je zgrajen po dekameronskem načinu pripovedovanja zgodbe
  15.      dekàn  in dekán -ána m ( á; ) 1. predstojnik fakultete: voliti dekana; dekan filozofske fakultete 2. predstojnik dekanije: župan in dekan sta bila v mestecu najvažnejši osebi ♦ rel. stolni dekan kanonik, za stopnjo nižji od prošta
  16.      dekanát  -a m () 1. urad predstojništva fakultete: oddati prijavnico na dekanatu / dekanat medicinske fakultete predstojništvo 2. zastar. dekanija: nadškofijo so razdelili na dekanate
  17.      dekanátski  -a -o () pridevnik od dekanat: dekanatska pisarna
  18.      dekánica  -e ž () predstojnica fakultete: fakulteto zastopa dekanica
  19.      dekaníja  -e ž () upravna enota katoliške cerkve, ki obsega več župnij: konferenca vseh župnikov iz dekanije
  20.      dekaníjski  -a -o prid. () nanašajoč se na dekanijo: dekanijski urad; dekanijska cerkev / dekanijska konferenca
  21.      dekánka  -e ž () agr. zelo debela, okusna hruška: prodajati dekanke / julijska dekanka
  22.      dekanovánje  -a s () opravljanje dekanskih poslov: dolgoletno dekanovanje
  23.      dekánski  -a -o prid. () nanašajoč se na dekane: opravljati dekanske posle / po več letih župnikovanja je dosegel dekansko čast
  24.      dekánstvo  -a s () naslov, dejavnost dekanov: zaradi bolezni ni hotel prevzeti dekanstva
  25.      dekantíranje  -a s () glagolnik od dekantirati

   501 526 551 576 601 626 651 676 701 726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA