Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
D (6.001-6.025)
- ênainštírideset -ih štev. (ē-ȋ) izraža število ali številko enainštirideset [41]: v vasi je enainštirideset hiš / borec iz, od leta enainštirideset udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja od leta 1941 ♪
- ênainštírideseti -a -o štev. (ē-ȋ) ki v zapovrstju ustreza številu enainštirideset: na tabeli je bil na enainštiridesetem mestu / borec iz, od enainštiridesetega leta udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja od leta 1941 ♪
- enakoróden -dna -o prid. (ọ̄) ki je enakega rodu, stanu: med seboj so se lahko poročali le enakorodni ljudje // enakovrsten, enak: enakorodne lastnosti ♪
- enakovréden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) po vrednosti enak drugemu: prevod ni enakovreden izvirniku; vidva sta si enakovredna; nogometna igra je bila enakovredna le prvih petnajst minut; ta šola je enakovredna z drugimi strokovnimi šolami; soseda ima za sebi enakovrednega / križišče enakovrednih cest cest iste kategorije enakovrédno prisl.: na turnirju sta se prvo polovico kola borila enakovredno; sam.: vrni mi to ali pa mi daj kaj enakovrednega ♪
- enakovrédnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost enakovrednega: enakovrednost prevoda in izvirnika / prizadeta je bila njegova zavest človeške enakovrednosti; načelo nacionalne enakovrednosti in enakopravnosti ♪
- enciklopédičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na enciklopedijo: ta knjiga je prvo slovensko enciklopedično delo / enciklopedični slovar / enciklopedični članek; enciklopedična razlaga pojma / enciklopedično znanje obsežno in vsestransko enciklopédično prisl.: enciklopedično izobražen človek ♪
- enciklopedíja -e ž (ȋ) knjižno delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti: sestavljati enciklopedijo; enciklopedija v petnajstih knjigah / glasbena, medicinska, vojna enciklopedija; splošna enciklopedija ∙ ekspr. on je prava, živa enciklopedija je zelo razgledan, načitan ♪
- enciklopedíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na enciklopedijo: enciklopedijski format knjige / enciklopedijski slovar / imeti enciklopedijsko znanje o čem ♪
- enciklopedíst -a m (ȋ) 1. vsak od sestavljavcev velike francoske enciklopedije v 18. stoletju: ideje francoskih enciklopedistov; enciklopedist D'Alembert 2. ekspr. enciklopedično izobražen človek: bil je izredno razgledan, pravi enciklopedist ♪
- enciklopedízem -zma m (ȋ) 1. nazori francoskih enciklopedistov: duh enciklopedizma 2. ped. težnja, da si učenci pridobijo čim širše, čeprav nepoglobljeno znanje: didaktični enciklopedizem; pretiran šolski enciklopedizem ♪
- endekasílabo -a m (ȋ) lit. enajsterec ♪
- endém -a m (ẹ̑) biol. endemit: med rastlinami v naših gorah je precej endemov ♪
- endémen -mna -o prid. (ẹ̑) biol. omejen na določen kraj, določeno področje: endemne živalske vrste ♪
- endémičen -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. omejen na določen kraj, določeno področje: endemične bolezni; endemična favna, flora; endemična hudodelstva ♪
- endemíja -e ž (ȋ) med. bolezen, omejena na določen kraj, določeno področje ♪
- endemít -a m (ȋ) biol. rastlinska ali živalska vrsta, ki živi samo na določenem kraju, določenem področju: človeška ribica je naš znameniti endemit; med naše endemite spada zlasti kranjski jeglič ♪
- endívija -e ž (í) jesenska solata s trdimi listi: saditi endivijo; zavezovati endivijo povezovati liste posamezne rastline, da postanejo belo rumene barve ♪
- endo... ali éndo... predpona v sestavljenkah (ẹ̑) za izražanje notranjosti: endogamija, endokarditis, endoparazit ♪
- endogámen -mna -o prid. (ā) nanašajoč se na endogamijo: endogamna plemena ♪
- endogamíja -e ž (ȋ) sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki iste etnične, rasne, verske skupnosti ♪
- endogén -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki deluje od znotraj, notranji: endogeni faktorji nastanka bolezni; človeka oblikujejo endogeni in eksogeni vplivi; endogeni vzroki hudodelstvenosti ♦ geol. endogene sile sile, ki imajo svoj izvor v zemeljski obli ♪
- endokardítis -a m (ȋ) med. vnetje notranje srčne mrene ♪
- endokrín -a -o prid. (ȋ) anat., v zvezi endokrina žleza žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo, žleza z notranjim izločanjem ♪
- éndokrinologíja -e ž (ẹ̑-ȋ) med. nauk o delovanju endokrinih žlez in njihovih izločinah ♪
- éndoparazít -a m (ẹ̑-ȋ) biol. zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja, notranji zajedavec ♪
5.876 5.901 5.926 5.951 5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101