Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
D (5.926-5.950) 
- edínka -e ž (ȋ) hči, ki nima ne brata ne sestre: imeli so edinko ♪
- edínkrat prisl. (ȋ) omejuje na edini omenjeni primer: to je bilo edinkrat, da se nas je spomnil ♪
- edíno prisl. (ȋ) izraža omejenost na navedeno: vse je pogorelo, edino hlev je ostal; edino vi nas lahko rešite; edino tako bo prebrodil težave; edino tam se spočije / ekspr. v mislih ji je samo in edino on // z oslabljenim pomenom poudarja pomen pridevnika ali prislova: edino pravi, pravilen, veljaven, zveličaven; edino pametno je, da molčiš ♪
- edínokrat prisl. (ȋ) redko edinkrat, edinikrat: zdaj edinokrat te prosim ♪
- edínole prisl. (ȋ) knjiž. samo, edino: kaj takega se ti primeri edinole v sanjah ♪
- edinorojèn -êna -o prid. (ȅ é) knjiž. ki je edini (otrok): edinorojeni sin ♪
- edinorojênec -nca m (é) knjiž. edinec: sin edinorojenec ♪
- edinorojênka -e ž (é) knjiž. edinka: dal mu je svojo edinorojenko ♪
- edínost -i ž (ȋ) knjiž. složnost, vzajemnost: med ljudmi ni edinosti; pri vzgoji je potrebna edinost vzgojiteljev / star. v pravopisu ni edinosti enotnosti ♪
- edínoveljávnost -i ž (ȋ-á) knjiž. lastnost edino veljavnega: edinoveljavnost novega predpisa ♪
- edinovŕsten -tna -o prid. (ȓ) knjiž., redko edinstven, enkraten: edinovrstna pesniška zbirka ♪
- edínozveličávnost -i ž (ȋ-á) ekspr. lastnost edino pravilnega: verjame v edinozveličavnost svojih idej ♦ rel. edinozveličavnost katoliške cerkve ♪
- edínstven -a -o prid. (ȋ) 1. nav. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: to je zate edinstvena prilika; edinstvena skulptura; edinstveno doživetje / sprejem je bil nadvse veličasten, edinstven; edinstvena lepota jezera / on je edinstven človek izreden, čudovit 2. knjiž. edino pravi, edino mogoč: užitek mu pomeni edinstveni smisel življenja edínstveno prisl.: edinstveno oblikovan obraz; sam.: rad bi doživel nekaj velikega, edinstvenega ♪
- edínstvenost -i ž (ȋ) 1. nav. ekspr. lastnost, značilnost edinstvenega: verjel je v edinstvenost njegovega gledališkega genija; edinstvenost umetnine; prepričan o svoji edinstvenosti / edinstvenost njihovega uspeha je osupnila svet izrednost, nenavadnost 2. zastar. enotnost, povezanost: ideja slovanske vzajemnosti, gospodarske in politične edinstvenosti ♪
- edínstvo -a s (ȋ) enotnost, povezanost: ideja narodnega edinstva ♪
- edínščina -e ž (ȋ) star. 1. revščina, pomanjkanje: na eni strani preobilje, na drugi edinščina 2. samota, zapuščenost: edinščina mu ni dobro dela ♪
- éditor in edítor -ja m (ẹ̑; ȋ) knjiž. izdajatelj: editor Cankarjevih spisov ♪
- ednína -e ž (í) lingv. slovnično število, ki zaznamuje eno stvar ali enoto iz več stvari: v slovenskem jeziku ločimo ednino, dvojino in množino / postavi samostalnik v ednino ∙ ekspr. nikar ne govori vedno v ednini ne hvali, povzdiguj samo sebe; »Krivi smo, ker smo to dovolili.« »No, govori v ednini« kriv si samo ti, ne mi vsi ♪
- ednínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ednino: edninske končnice / edninski samostalnik samostalnik, ki ima samo ednino ♪
- edukácija -e ž (á) knjiž. vzgoja, izobraževanje: edukacija mladega človeka ♪
- edukatíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. vzgojen, izobraževalen: edukativen film / edukativni problemi ♪
- efedrín -a m (ȋ) farm. alkaloid, ki poživljajoče deluje na avtonomno živčevje in krvni obtok ♪
- efemeríde -ríd ž mn. (ȋ) astr. periodična publikacija s podatki o legah nebesnih teles: izdajati efemeride / efemeride Sonca ♪
- eféndi -ja m (ẹ̑) spoštljiv nagovor, v turškem okolju gospod: razumem, efendi ♪
- eféndija -e m (ẹ̑) spoštljiv nagovor, v jugoslovanskem muslimanskem okolju gospod: poslušam, efendija / kot zapostavljeni pristavek k imenu izobraženega moškega zraven njega je sedel Tosun efendija ♪
5.801 5.826 5.851 5.876 5.901 5.926 5.951 5.976 6.001 6.026 
