Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (5.776-5.800)



  1.      čádan  -a -o prid. () nar., v zvezi z lešnik svetlo rjav: V jeseni so se iz lesk čadani lešniki kar sami usipali na tla (F. Bevk)
  2.      čádast  -a -o prid. (ā) knjiž. 1. prosojno megličast: čadast poletni večer 2. dimast: tovarniški dimniki se dvigajo v čadasto ozračje // sajast: čadast dim čádasto prisl.: nafta je čadasto gorela
  3.      čádav  -a -o prid. (á) 1. redko sajast, okajen: čadava svetilka 2. nar. zahodno, v zvezi z lešnik svetlo rjav: gledal je, če so lešniki že čadavi in če bodo robidnice kmalu zrele
  4.      čádavec  -vca m (á) prozoren poldrag kamen sivkaste barve
  5.      čadè  -éta in čáde -ta m ( ẹ́; ) nar. črnkast vol
  6.      čáden  -dna -o prid. () redko sajast, okajen: čadne koče
  7.      čadíti se  -ím se in čáditi se -im se tudi čadíti -ím tudi čáditi -im nedov. ( í; ā ) knjiž. kaditi se: oljna leščerba se čadi; zubelj ni migotal in se ni čadil
  8.      čárdaš  -a m () madžarski ljudski ples v dvočetrtinskem ali štiričetrtinskem taktu: plesati čardaš // skladba za ta ples: zaigrali so čardaš
  9.      čarodéj  -a m (ẹ̑ ẹ̄) knjiž. čarovnik
  10.      čarodéjec  -jca m (ẹ̑) zastar. čarovnik
  11.      čarodéjen  -jna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. čaroven, čudodelen: čarodejni prstan
  12.      čarodéjka  -e ž (ẹ̑) knjiž. čarovnica: vprašati čarodejko za svet; pren. Zasloni, čarodejka, svet mi z belimi rokami .. in morda mi bo dobro spet (O. Župančič)
  13.      čarodéjnik  -a m (ẹ̑) knjiž. čarovnik
  14.      čarodéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na čarodeje ali čarodejstvo: čarodejski pripomočki; čarodejska palica
  15.      čarodéjstvo  -a s (ẹ̑) knjiž. 1. čarovništvo: preganjali so jo zaradi čarodejstva 2. redko čarovno dejanje; čarovnija: zdraviti brez zagovorov in čarodejstva
  16.      častivréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) vreden časti, spoštovanja: pošten in častivreden človek
  17.      častivrédnost  -i ž (ẹ́) lastnost častivrednega človeka: spoštovali so ga zaradi njegove častivrednosti / družina je znana po svoji častivrednosti
  18.      čebelojédec  -dca [čeb in čǝb] m (ẹ̑) zool. živo pisana ptica, ki se hrani s čebelami in drugimi žuželkami; čebélar
  19.      čeda  ipd. gl. čreda ipd.
  20.      čedájski  -a -o prid. () nanašajoč se na Čedad: čedajska cerkev ◊ lit. čedajski evangeliar in Čedajski evangeliar zapisi germanskih in slovanskih, večinoma slovenskih osebnih imen v 9. in 10. stoletju v latinskem evangeliarju; čedajski rokopis in Čedajski rokopis zapisi ustanovnih maš Marijine bratovščine v Černjeji v Beneški Sloveniji s konca 15. stoletja
  21.      čedálje  prisl. (á) s primernikom izraža postopno naraščanje ali upadanje: naši sosedje se čedalje bolj razburjajo; grmi čedalje močneje; čedalje več ljudi je; čedalje manj se mu toži po domu ♦ muz. čedalje močneje označba za jakost izvajanja crescendo
  22.      čéden  -dna -o prid., čédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. precej lep: je visoke postave in čednega obraza; čedno dekle / oblečen je v čedno sivo obleko; pren., iron. no, čedna druščina! čedne stvari sem slišal o tebi 2. raba peša čist, snažen: otroke ima zmeraj čedne in urejene / ekspr. njegove kupčije niso ravno čedne poštene, neoporečne 3. ekspr. precej velik: plačal je čedno vsotico denarja; pridobil si je kar čedno premoženje / rad bi kako čedno službico dobro, donosno čédno prisl.: to dekle se čedno oblači
  23.      čedermáčevski  -a -o prid. () tak kot pri Bevkovem Martinu Čedermacu: bil je duhovnik s čedermačevsko usodo
  24.      čéditi  -im nedov., čéden in čéjen (ẹ́ ẹ̄) raba peša čistiti, snažiti: čediti hlev in živino; čediti po hiši / čediti drevje trebiti čéditi se 1. redko lepšati se, lepotičiti se: po celo uro se čedi pred ogledalom 2. ekspr. iztrebljati se: čedit se hodijo kar za grm
  25.      čédkan  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. precej lep: čedkana punčka / naredila je čedkan poklonček

   5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA