Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (5.601-5.625)



  1.      brezstídnost  -i ž () zastar. nesramnost, brezsramnost: brezstidnost vedenja / brezstidnost izkoriščevalcev
  2.      breztendénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) ki je brez tendence: breztendenčna poezija, umetnost
  3.      brezvládje  -a s () stanje v državi brez vlade: nastopilo je kratko brezvladje / ekspr. splošno brezvladje nered, zmeda
  4.      brezvôden  -dna -o prid. (ó) ki je brez vode, rek: brezvodna planjava, puščava
  5.      brezzgodovínski  -a -o prid. () knjiž., redko ki je brez (pomembne) zgodovine: brezzgodovinski narod
  6.      brezzvézden  -dna -o prid. (ẹ̑) ki je brez zvezd: črno, brezzvezdno nebo / brezzvezdna noč
  7.      brezzvézdnat  -a -o prid. (ẹ̑) brezzvezden: brezzvezdnato nebo / gledal je v brezzvezdnato noč
  8.      brídek  -dka -o stil.prid., bridkéjši tudi brídkejši (í ) 1. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino: obšel ga je bridek spomin; izučile ga bodo bridke izkušnje; prizadejal mu je marsikatero bridko uro; ganila ga je njena bridka usoda / bridek smeh; točiti bridke solze / trpeti bridke bolečine hude; star. bridka smrt / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi ∙ star. bridka martra križ s podobo Kristusa // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: igralci so bili za tekmo premalo pripravljeni, to je bridka resnica; bridka zmota 2. star. oster: bridki meč; bridka sablja 3. nar. vzhodno grenek: bridek okus zdravila brídko stil. bridkó 1. prislov od bridek: bridko se nasmehniti, vzdihovati, zajokati 2. ekspr. izraža veliko mero: še bridko se boš kesal; bridko se motiš, če misliš tako; držala se je bridko resno / bridko pogrešati, žalovati; sam.: preslišati mora marsikatero bridko
  9.      brider  tudi breeder -ja [bríder] m () fiz. oplodni reaktor: gradnja briderja
  10.      brídge  -ea tudi brídž -a [bridž] m () igra s kartami, razširjena zlasti v Angliji in Ameriki: igrati bridge; partija bridgea
  11.      bridkôba  -e ž (ó) zastar. bridkost: prevzela jo je strašna bridkoba
  12.      bridkôben  -bna -o prid. (ó ō) redko bridek, žalosten: bridkobni dnevi
  13.      bridkóst  -i ž (ọ̑) trpka duševna bolečina: prizadejal ji je mnogo bridkosti; užiti dovolj bridkosti; z bridkostjo v srcu gleda njegovo početje; bridkost srca; življenje brez težav in bridkosti / smrtna bridkost tesnoba, trpljenje ob umiranju
  14.      bridkósten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. bridek, žalosten: bridkostni spomini / bridkosten smehljaj bridkóstno prisl.: bridkostno se nasmehniti
  15.      bridž  gl. bridge
  16.      brigáda  -e ž () 1. vojaška enota, večja od polka: konjeniška brigada // med narodnoosvobodilnim bojem osnovna vojaška enota: partizanska, udarna brigada / prva proletarska brigada; borci Cankarjeve brigade 2. večja delovna skupina, ki prostovoljno in brezplačno sodeluje pri pomembnih javnih delih: iti v brigado; delati v brigadi / delovna, mladinska brigada // skupina s posebno delovno nalogo: poklicna gasilska brigada; brigada za živinorejo
  17.      brigáden  -dna -o prid. () nanašajoč se na brigado: brigadni poveljnik, štab; brigadna zastava / mladina je uvedla brigadni način dela; brigadno obdelovanje vinogradov
  18.      brigadír  -ja m (í) 1. kdor dela v brigadi 2: iz naše šole se je priglasilo trideset brigadirjev; brigadirji na avtocesti // vodja take skupine: izbrali so ga za brigadirja mladinske brigade / sprejmemo brigadirja za vodstvo strojnih kmetijskih del 2. v italijanskem okolju poveljnik enote karabinjerjev: zasliševal ga je črnolas brigadir 3. v nekaterih državah poveljnik brigade 1
  19.      brigadírka  -e ž (í) ženska oblika od brigadir: brigadirji in brigadirke so gradili železniško progo / brigadirke na posestvu so presegle normo
  20.      brigadírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na brigadirje: brigadirski pozdrav; zapeti brigadirsko pesem; brigadirsko življenje / brigadirski čin
  21.      brigadírstvo  -a s () udeležba v brigadi 2: ponosen je na svoje brigadirstvo / vzeli so mu brigadirstvo
  22.      brigádnica  -e ž () redko brigadirka
  23.      brigádnik  -a m () kdor dela v brigadi 2; brigadir: med brigadniki je največ študentov
  24.      bród  -a m, mest. ed. bródu in brôdu; mn. brodóvi tudi bródi (ọ̑) 1. splav ali čoln za prevoz čez vodo: brod drsi čez reko; prepeljati se z brodom; brod na vrvi navezan / v grški mitologiji Haronov in Karonov brod 2. raba peša ladja: na brodu so razpeli jadra; pren. Metternich je spretno krmaril avstrijski brod (E. Kardelj) 3. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti: prebresti reko na brodu
  25.      brodár  -ja m (á) 1. kdor kaj prevaža z brodom; brodnik: brodar jih prepelje na drugi breg / brodar rečne plovbe 2. podjetje, ki se ukvarja s prevozi po morju: naš domači brodar Splošna plovba 3. zastar. mornar: brodarji plujejo na odprto morje

   5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676 5.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA