Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (5.351-5.375)


  1.      blédež  -a m (ẹ̑) med. stanje zmedenosti s prividi, navadno v vročici: govoriti v bledežu / alkoholni bledež stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola ♪
  2.      bledíca  -e ž (í) bleda barva (polti): bledica mu pokriva obraz; rahla bledica; sumljiva, smrtna bledica; bledica lic / pooseb., slabš. Nickova hči, kako ji je že ime, tej bledici? (J. Galsworthy - O. Župančič) ♦ agr. bolezenska bledo zelena barva rastlin; kloroza ♪
  3.      bledíčast  -a -o prid. (í) nekoliko bled: bledičasto dekletce / bledičast pramen svetlobe ♪
  4.      bledíčen  -čna -o prid. (ȋ) 1. bolno bled: bil je suh in bledičen otrok ♦ agr. bledične trte trte, ki so bledo zelene zaradi pomanjkanja klorofila 2. redko ki je brez močnega sijaja, svetlobe; bled: bledična luč 3. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bledičen talent; poezija, polna bledične sentimentalnosti ♪
  5.      bledíčnež  -a m (ȋ) ekspr. bledičen človek: med otroki ni bilo bledičnežev ♪
  6.      bledíčnica  -e ž (ȋ) ekspr. bledična ženska ♪
  7.      bledíčnik  -a m (ȋ) redko bledičnež ♪
  8.      bledíčnost  -i ž (ȋ) nezdrava bledica: slabotnost in bledičnost ♪
  9.      bledíkast  -a -o prid. (í) nekoliko bled: bil je dolg in bledikast; dekle nežnih in bledikastih lic // ki je brez močnega sijaja, svetlobe: bledikasta svetloba; bledikasto sonce bledíkasto prisl.: bledikasto modri hribi ♪
  10.      bledíkav  -a -o prid. (í) nekoliko bled: mlad, bledikav človek; imel je visoko, bledikavo čelo ♪
  11.      bledíkavost  -i ž (í) neizrazita bledica ♪
  12.      bledína  -e ž (í) knjiž., redko bledica: mehka bledina njenih lic ♪
  13.      bledíti  -ím nedov., blédi tudi blêdi (ȋ í) delati kaj bledo: mesečina bledi nebo ♪
  14.      blédkast  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr., redko nekoliko bled: bledkasta deklica ♪
  15.      bledo... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na bled: bledokrven, bledoličen, bledopolt ♪
  16.      bledo... 2 prvi del zloženk, kakor bledomoder, bledordeč, bledorožnat, bledorumenkast, bledozelen, bledozlat ipd., gl. bled ♪
  17.      bledôba  -e ž (ó) raba peša bledica: mrtvaška bledoba mu je pokrila obraz ♪
  18.      bledokŕven  -vna -o prid. (ŕ r̄) knjiž., redko neizrazit, medel: bledokrvne osebe v drami ♪
  19.      bledolíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) ekspr. ki ima bleda lica: bledolično mestno dekle ♪
  20.      bledolíčnik  -a m (ȋ) ekspr. kdor ima bleda lica: tisti bledoličnik se nekaj suče okoli nje // slabš., v indijanskem okolju belec: napodite bledoličnike ♪
  21.      bledopólt  -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima bledo polt: bledopolta blondinka ♪
  22.      bledóst  in blédost -i ž (ọ̑; ẹ́) bleda barva (polti): bledost ji je izginila z obraza; smrtna bledost; bledost lic ♪
  23.      bledôta  -e ž (ó) knjiž. bledica, bledost: bledota ji ni izginila z obraza; mrtvaška bledota ♪
  24.      bledôten  -tna -o prid. (ó) knjiž. nekoliko bled: bledotni obrazi otrok / večerna zarja je bila hladna in bledotna ♪
  25.      bledúh  -a m (ū) slabš., redko bled človek: ne maram tega bleduha ♪

   5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA