Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
D (4.751-4.775) 
- dvóvŕsten -tna -o prid. (ọ̑-ȓ) 1. postavljen v dveh vrstah: dvovrstna razporeditev čete / dvovrstni suknjič suknjič z gumbi v dveh vrstah ♦ agr. dvovrstni ječmen dvovrstnik 2. ki je dveh ali več različnih vrst: dvovrstna prehrana ♪
- dvóvrstíčen -čna -o prid. (ọ̑-ȋ) ki ima dve vrstici: dvovrstični napis ♦ lit. dvovrstična kitica ♪
- dvóvrstíčnica -e ž (ọ̑-ȋ) lit. dvovrstična kitica: pesem je zložena v dvovrstičnicah ♪
- dvóvŕstnik -a m (ọ̑-ȓ) agr. ječmen, v katerem so zrna navidezno v dveh vrstah ♪
- dvózakónstvo -a s (ọ̑-ọ̑) jur. dvojni zakon ♪
- dvózbórničen -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki sestoji iz dveh posvetovalnih ali zakonodajnih teles, domov; dvodomen: dvozbornični parlament ♪
- dvózlóžen -žna -o prid. (ọ̑-ọ̄) lingv. ki ima dva zloga: dvozložna beseda ♦ lit. dvozložna rima ženska rima ♪
- dvózlóžnica -e ž (ọ̑-ọ̑) lingv. dvozložna beseda: naglas pri dvozložnicah ♪
- dvóznáčen -čna -o prid. (ọ̑-ȃ) zastar. 1. dvopomenski: dvoznačne besede 2. dvoumen, dvosmiseln: njegovo dvoznačno govorjenje je vzbujalo sum ♪
- dvóznáčnost -i ž (ọ̑-ȃ) zastar. 1. dvopomenskost: dvoznačnost besed 2. dvoumnost, dvosmiselnost: nesporazum je zakrivila dvoznačnost povedanega ♪
- dvózóbka -e ž (ọ̑-ọ̑) zool. večja rdeča riba tropskih morij z bodicami; ježevka ♪
- dvózvéza -e ž (ọ̑-ẹ̑) vojaška ali politična zveza dveh držav: dvozveza med Nemčijo in Avstro-Ogrsko ♪
- dvózvézdje -a s (ọ̑-ẹ̑) astr. skupina dveh zvezd: dvozvezdja in večzvezdja / fizikalno dvozvezdje dve zvezdi, ki krožita okrog skupnega težišča zaradi medsebojnega težnostnega vpliva; optično dvozvezdje dve zvezdi, ki sta navidezno blizu na nebu, nimata pa medsebojnega težnostnega vpliva ♪
- dvóžénec -nca m (ọ̑-ẹ̑) kdor živi v dvoženstvu ♪
- dvóžénstvo -a s (ọ̑-ẹ̑) zakon moža z dvema ženama hkrati: živeti v dvoženstvu / preganjati dvoženstvo ♪
- dvóžíčen -čna -o prid. (ọ̑-ȋ) ki je iz dveh žic: dvožično pletenje mreže ♦ elektr. dvožični vod vod, ki je iz dveh žic, vodnikov ♪
- dvóžílen -lna -o prid. (ọ̑-ȋ) elektr. ki je iz dveh žil: dvožilni kabel, vodnik ♪
- dvožíven -vna -o prid. (ȋ) zool., navadno v zvezi dvoživna žival dvoživka ♪
- dvožívka -e ž (ȋ) 1. zool. žival, ki živi na kopnem in v vodi: žaba je dvoživka; pren., ekspr. nehal je biti dvoživka - pustil je delo v tovarni in se posvetil samo kmetovanju // nav. mn. živali, ki se razmnožujejo in razvijajo v vodi, odrasle pa živijo na kopnem, Amphibia: brezrepe in repate dvoživke 2. aer. letalo, ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi: proizvodnja dvoživk za vojaške namene // teh. (vojaško) motorno vozilo, ki se lahko giblje na kopnem ali po vodi: avtomobil dvoživka 3. slabš. nenačelen, neznačajen človek: politična dvoživka ♪
- dvožívkar -ja m (ȋ) 1. ekspr. kdor ima dva vira preživljanja: ni bil ne pravi kmet ne delavec, pač pa nekaj vmes, dvoživkar 2. slabš. nenačelen, neznačajen človek: niso ga brigala načela, do smrti je ostal dvoživkar ♪
- dvožívkarstvo -a s (ȋ) slabš. nenačelnost, neznačajnost: boril se je proti slepomišenju in dvoživkarstvu v narodnem življenju ♪
- dvóžlében -bna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) teh. 1. ki ima dva žleba, dve vdolbini: dvožlebni škripec 2. namenjen za vrezovanje dvojnega žleba: dvožlebni oblič ♪
- džámija -e ž (á) pri muslimanih stavba, namenjena za verske obrede: verniki so prihajali v džamijo k večerni molitvi; v daljavi smo opazili vitke minarete džamij ♪
- džáur -a [džaur džau̯ra] m (ā) slabš., nekdaj, za muslimane kdor ne pripada muslimanski veri, zlasti kristjan; nevernik, drugoverec: ni se smel družiti z džauri ♪
- džém -a m (ẹ̑) v sladkorni raztopini kuhani koščki sadja: namazati kruh z maslom in džemom; marelični džem; džem iz sliv ♪
4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 
