Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

D (4.701-4.725)



  1.      dvóspôlnik  -a m (ọ̑-) biol. bitje, ki ima moške in ženske spolne organe hkrati: polži so večinoma dvospolniki
  2.      dvóspôlnost  -i ž (ọ̑-) biol. obstoj moških in ženskih spolnih organov hkrati pri istem bitju
  3.      dvóstanovánjski  -a -o prid. (ọ̑-) v zvezi dvostanovanjska hiša hiša, ki ima dve stanovanji: zidati dvostanovanjsko hišo
  4.      dvóstáven  -vna -o prid. (ọ̑ọ̑-ā) fin., v zvezi dvostavno knjigovodstvo dvojno knjigovodstvo
  5.      dvóstèzen  -zna -o [tǝz] prid. (ọ̑-ǝ̏) ki ima dve stezi: dvostezno kegljišče / redko dvostezna cesta dvopasovna cesta
  6.      dvóstíšje  -a s (ọ̑-) lit. dvovrstična kitica: v dvostišjih napisana pesem
  7.      dvóstòlp  -ôlpa -o prid. (ọ̑- ọ̑-ō) ki ima dva stolpa; dvostolpen: dvostolpa cerkev
  8.      dvóstôlpen  -pna -o prid. (ọ̑-) 1. ki ima dva stolpa: dvostolpna cerkev 2. tisk. dvokolonski: dvostolpni stavek / dvostolpni naslov naslov v širini dveh stolpcev
  9.      dvóstòp  -ópa m (ọ̑- ọ̑-ọ̄) vrsta iz dveh vštric stoječih ali korakajočih oseb: dvostop zavija v desno; postaviti, razvrstiti se v dvostop; korakati v dvostopu
  10.      dvóstópen  -pna -o prid. (ọ̑-ọ̑) 1. nanašajoč se na dvostop: dvostopna kolona vojakov 2. dvostopenjski: dvostopni razvoj ♦ jur. dvostopno sojenje; strojn. dvostopni menjalnik
  11.      dvóstôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (ọ̑-ō) ki ima dve stopnji: dvostopenjski razvoj ◊ jur. dvostopenjske volitve posredne volitve; dvostopenjsko sojenje sojenje na dveh instancah; strojn. dvostopenjski kompresor kompresor, ki deluje v dveh stopnjah z vmesno ohladitvijo plina; dvostopenjski menjalnik menjalnik, ki omogoča prehod na dve različni vrtilni hitrosti; šol. dvostopenjski študij zaključeno študijsko obdobje na fakulteti, v dveh stopnjah; teh. dvostopenjska raketa raketa, ki ima dva med seboj neodvisna sistema raketnih pogonskih motorjev, ki delujeta časovno drug za drugim
  12.      dvóstrán  in dvóstràn -ána -o prid. (ọ̑-; ọ̑- ọ̑-á) dvostranski: dvostrano ogledalo
  13.      dvóstránkarski  -a -o prid. (ọ̑-) ki ima dve politični stranki: dvostrankarski sistem / dvostrankarska vlada
  14.      dvóstránost  -i ž (ọ̑-ā) lastnost, značilnost dvostranskega: dvostranost ogledala / dvostranost proizvajalčevega dela
  15.      dvóstránski  -a -o prid. (ọ̑-á) nanašajoč se na dve strani: dvostranska krtača; dvostransko ogledalo / dvostransko veslo veslo z dvema lopatama / dvostranski dogovor, sporazum; dvostranska pogodba; dvostranski odnosi med državama ◊ čeb. dvostranski čebelnjak čebelnjak, pri katerem so panji s pročelji obrnjeni na dve strani; filat. dvostransko zobčanje zobčanje, pri katerem se zobčata samo dva vzporedna robova znamk; obrt. dvostranska pletenina dvolična pletenina; strojn. dvostranski bat bat, ki je na obeh straneh v stiku z delovno snovjo dvóstránsko prisl.: dvostransko obvezna pogodba
  16.      dvóškŕgar  -ja m (ọ̑-) nav. mn., zool. glavonožci z enim parom škrg, Dibranchiata
  17.      dvóštevílčen  -čna -o prid. (ọ̑-) mat. ki je iz dveh številk: dvoštevilčno število
  18.      dvótákten  -tna -o prid. (ọ̑-) 1. muz. ki je iz dveh taktov: dvotakten glasbeni motiv 2. strojn., navadno v zvezi dvotaktni motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem pride na dva giba bata en delovni gib
  19.      dvótarífen  -fna -o prid. (ọ̑-) navadno v zvezi dvotarifni števec števec, ki meri porabljeno električno energijo ločeno glede na dve različni tarifi
  20.      dvótédenski  -a -o [dǝn] prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. ki traja dva tedna: dvotedenski dopust; dvotedensko bivanje 2. star dva tedna: dvotedenski dojenček
  21.      dvótíren  -rna -o prid. (ọ̑-) 1. ki ima dva tira: dvotirna proga; dvotirna železnica / dvotirni železniški promet 2. ki obravnava, rešuje kaj na dva različna načina: dvotirni sistem nagrajevanja / ekspr. bil je nepriljubljen zaradi svoje dvotirne politike dvojne, dvoličnešol. dvotirni šolski sistem šolski sistem z dvema različnima učnima programoma
  22.      dvótírnica  -e ž (ọ̑-) dvotirna (železniška) proga
  23.      dvótírnost  -i ž (ọ̑-) obravnavanje, reševanje česa na dva različna načina: dvotirnost vzgoje / ekspr. dvotirnost strankine politike dvojnost, dvoličnost
  24.      dvótráčen  -čna -o prid. (ọ̑-) um., navadno v zvezi dvotračna pletenina okrasni motiv, sestavljen iz dveh vzporedno potekajočih trakov
  25.      dvótretjínski  -a -o prid. (ọ̑-) nanašajoč se na dve tretjini: izglasovati kaj z dvotretjinsko večino

   4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA